O Koča vasi, njeni zgodovini, prebivalcih in gostih smo že večkrat pisali, tudi v knjigah je Koča vas kar dobro opisana, zato tu le nekaj utrinkov ob slikah, ki jih je ohranila Ivanka Janežič v svojih albumih.
Fotografija, očitno v studiu posneta v uradne namene, je precej znana. Je nastala po kaki posebni priložnosti, morda ko je Henrik Schollmayer – Lichtenberg prejel enega od odlikovanj, ki krasijo njegovo čudovito slavnostno obleko? Kak poznavalec bi jih gotovo prepoznal vsaj nekaj. Desna roka mu počiva na knjigi, simbolu njegove nedvomne velike učenosti, saj je bil vrhunski gozdarski strokovnjak Avstro-Ogrske, katerega metoda gospodarjenja z gozdovi je v rabi še danes. Plemenite poteze obraza in bister pogled dajo slutiti modrega človeka, ki si je vse življenje prizadeval za dobro.

Slika je po vsej verjetnosti posneta v Koča vasi pred enim od tistih nizkih oken v pritličju. Zunanje oknice so široko odprte, na polici je postavljen muškat v loncu, v šipah notranjih oknic pa odseva krošnja drevesa, najbrž kar starodavne kočovske lipe. Margareta – Greta Schollmayer je v ljubki svetli jakni z obrobo in širokem krilu sedla na žieseln, oče, ki morda že s težavo stoji, se je močno oprl na naslonjalo. Čez desno oko ima tudi tu temno prevezo, na levem pa monokel.
Slika, ki jo je ohranila Ivanka Janežič, je morala biti posneta po prvi svetovni vojni malo pred letom 1930, ko je invalidni in od kapi prizadeti Henrik Schollmayer – Lichtenberg umrl.

“Grofica Greta” ali samo “Greta”, kot so jo popularno imenovali ljudje (čeprav je bila v resnici nekaj drugega, mogoče baronica), ima na sebi preprosto ohlapno poletno obleko, krojeno po modi dvajsetih in tridesetih let s spuščenim pasom in velikim položenim ovratnikom. Je posneta v obdobju, ko je imela internat za gosposka dekleta in jih – “kočovske frajle” – vodila na sprehode po dolini, potem ko jih je učila lepih manir, plesa, glasbe, gospodinjstva, tujih jezikov in športa? Ali v času, ko je v svojem gradiču nudila nekak podeželski turizem in gostila tudi nekatere takratne slovenske intelektualce – Vidmarja, Župančiča, Lili Novy? Ko je v partnerstvu s posestnikom Žagarjem poskušala gojiti hmelj na svojih prostranih njivah? Ko je tik pred vojno vodila gospodinjske oziroma kuharske tečaje za dekleta iz okolice? Ko je malo Gabrijelo iz Vrhnike naučila plavati v strugi Obrha pod svojim gradičem ali takrat, ko je Štefko iz sosednjega mlina učila angleščine? … Nikoli ne bomo vedeli.

Kdaj pravzaprav je Greta Schollmayer odšla iz Jugoslavije, potem ko se je opredelila za Nemko in bila po zakonu izgnana, njeno premoženje pa nacionalizirano? Drži, da je vsaj del povojnih let službovala kot vzgojiteljica, oziroma guvernanta nekje v Angliji? Ljudje, ki so jo nekoč imenovali “grofica Greta”, so po vojni malo ali še verjetneje nič vedeli o tem in kdo ve, ali se je sploh še kdaj oglasila komu v Loški dolini. Tudi grob rodbine Schollmayer v vzhodnem kotu viševskega pokopališča z visokim eksotičnim iglastim drevesom na njem je bil dolgo zapuščen, nazadnje pa prekopan. Kdo ve, ali se je v skladu z navado tukajšnjih ljudi vsaj napisna plošča njihovega nagrobnega spomenika kje ohranila?

Slovarček:
- žieseln: lahek stol iz okroglega lesa z naslonjalom za hrbet
Viri:
- Gabrijela Zakrajšek, Vrhnika, ustno 2004
- Štefka Zapušek, Markovec, ustno, 2004
- Fani Truden, Vrhnika, ustno, 2010
Kraj: danes Markovec – Koča vas
Datum: med leti 1914 in 1970
Avtor: slika 5 – Foto Holinsky, Ljubljana; za ostale slike avtor ni znan
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 18. 6. 2020
Oblika: fotografije