Šestindvajsetega aprila 1941 je Hitler nepričakovano obiskal Maribor. Pripeljal se je s posebnim vlakom na Špilje. Od tu so se z avtom odpeljali do Maribora. Ogledal si je porušene mostove, se odpeljal na Slomškov trg in do mestnega gradu. Tam so mu pripravili veličasten sprejem. Zahvalil se je vsem zavednim Nemcem, ki so kakor koli pomagali pri ponemčevanju mesta.
Na sliki ga vidimo na Trgu svobode. Levo od Hitlerja so Sigfried Uiberreither, Karl-Heinrich Bodenschatz in Otto Dietrich, desno Julius Schaub in Karl Brandt.
Okupacija Maribora je potekala hitro in silovito. V dneh pred drugo svetovno vojno je bil Maribor izpostavljen močni nacistični propagandi. Po letu 1939 so v Jugoslaviji ponovno dovolili delovanje švabsko-nemške kulturne zveze, znane tudi pod imenom Kulturbund. Njen sedež za Dravsko banovino je bil v Mariboru. Iz Gradca so pričeli prodirati Nemci in v Maribor prispeli že 8. aprila 1941. Dravska divizija, ki je bila zadolžena za obrambo severne meje, se je skušala upirati, a so bili Nemci predobro organizirani, zato se je umaknila na desni breg Drave. Ob umiku iz Maribora, 7. aprila 1941, je porušila vse mostove preko Drave. Še isti dan so člani Kulturbunda prevzeli mestno občinsko upravo. Začeli so priprave na prihod vodje civilne uprave, ki je v Maribor prispel 14. aprila 1941. To je bil pokrajinski vodja NSDAP in državni namestnik v Gradcu dr. Sigfried Uiberreither. Ob njegovem prihodu so pripravili velik sprejem na Trgu svobode. Kasneje so se v mestu začeli naseljevati še številni drugi okupatorjevi uradi. Osrednje mesto je zavzel ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja. Naloga je bila jasna – ukinitev vseh društev in organizacij, ki so jih imeli Slovenci. Prav tako so ukinili vse slovenske šole. Prizanesli niso niti knjižnicam, arhivu, muzeju in gledališču.
Že prve dni okupacije so se Nemci s pomočjo domačih pomagačev začeli znašati nad domačimi prebivalci. V prvem tednu so v Mariboru in okolici zaprli okrog tri tisoč ljudi, predvsem intelektualcev, trgovcev, obrtnikov, delavcev in nameščencev. Najhuje je bilo za učitelje, profesorje, zdravnike in sodnike. Zaprli so vse kanonike stolnega kapitlja in večino duhovnikov. Slovenske trgovine so plenili, trgovcem postavili komisarje ali pa jih pregnali iz Maribora. To ni ostalo brez posledic. Sabotažne akcije so bile le del obsežne uporniške dejavnosti narodno osvobodilnega gibanja v Mariboru in priprav na oboroženo vstajo. Prva akcija je bila 29. aprila 1941. Pripravila jo je skupina mladih mariborskih komunistov in skojevcev. Dan pred tem je nemški inženir parkiral avto, last firme Treiber iz Graza pri hotelu Zamorc. Uro za tem je poleg njega parkiral voznik deželnega kmečkega vodje. Oba šoferja sta vozili pregledala in ugotovila, da je vse v redu. Naslednji dan sta bila avtomobila zaradi požara povsem uničena. Pri tem je nastala taka vročina, da so popadala na tla tudi bližnja okenska stekla. S tem so skalili nemško veselje, ki je po obisku Hitlerja še kar trajalo. Nemške oblasti pa so, žal, skupino mladih hitro odkrile in jo likvidirale.
Ob obisku Maribora naj bi Hitler izrekel tisti znameniti stavek: »Naredite mi to deželo zopet nemško!« Vendar gre za pomoto. Zmota je tako zasidrana, da jo navajajo celo nekatere nemške spletne strani. Čeprav ga je burno pozdravilo več kot sedem tisoč v Mariboru živečih Nemcev, množice ni nagovoril. Ta stavek je izrekel že prej, v začetku aprila 1941 ob predaji uprave dr. Uiberreitherju.
Anekdota je pa ostala. Đorđe Balašević je pel: »… ako su lagali mene in ja lažem vas …« (… če so lagali meni, tudi jaz lažem vam …). Kdo mi je povedal to anekdoto, ne bom izdala. Mladenič iz Maribora je imel dedka, ki se je venomer hvalil, kako pomemben je bil v partizanih in kako pogumno se je boril. Nekega dne je ta fant brskal po podstrešju in našel staro škatlo s slikami. Vsaka podobnost z Vinkotovim kufrom je zgolj naključna. Ta škatla, žal, ni bila tako uspešna kot imenovani kufr. Med slikami pa »partizanski« dedek z dvignjeno roko. Saj vemo, k’nede – nacistični pozdrav. Žalosten vzame sliko in gre k dedku: »Dedi, ti si meni vedno govoril, da si se boril v partizanih, zdaj pa tole.«
»Veš, ni tako kot zgleda. Ti bom razložil. Bilo je tistega dne, ko je prišel Hitler v Maribor in ko je rekel: “Naredite mi to deželo zopet Nemško”, sem dvignil roko in rekel: “Stop, tako pa ne bo šlo!” In ravno takrat je fotograf pritisnil.«
Stvari niso nikoli takšne kot zgledajo. Zgodovina je stvar interpretacije. Ja, ja. Vedno je treba računat na presenečenja.
Viri:
- Milan Ževart: Sabotažne akcije v Mariboru od konca aprila do začetka avgusta 1941. Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Leto 1983, št. 31.
- Slovenski poročevalec (maj 1941), letnik 2, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-JK6JFH4F from http://www.dlib.si
- https://okupacijskemeje.si/exh02-ch01.html
- Muzej narodne osvoboditve Maribor
Kraj: Maribor
Datum: 26. april 1941
Avtor: neznan
Zbirka: Kamra.si (https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/dogodki-na-glavnem-trgu-hitler-v-mariboru.html)
Skenirano: neznano
Oblika: spletna objava