Zaman se trudim, da bi odkrila kaj o družini na tej fotografiji, ki me je pritegnila kot zelo tipična za neko obdobje v Loški dolini ali vsaj kot moja predstava o njem. Povrhu me spominja na podobne slike sorodnikov, ki sem jih videvala kot otrok. Fotografijo je v enem od svojih albumov ohranila Ivanka Janežič iz Vrhnike, vendar ni o njej ničesar zapisala. Tudi ne vemo kdo, kje in kdaj je sliko posnel. Letnico 1935 sem sliki prisodila čisto na slepo. Celo vklesani napis na kamniti prekladi vhodnih vrat se ne da razvozlati in ne pove ničesar. Tudi trditev, da je družina iz Vrhnike, je mogoče zmotna, tem bolj, ker gre verjetno za kopijo starejše fotografije, prinesene bog ve od kod, ki pa je Ivanki Janežič gotovo veliko pomenila, da je poskrbela zanjo kot pri še nekaterih drugih slikah iz njenih albumov.
Prvi vtis je revščina: koščeni obrazi, ponošena obleka, bose noge, polomljena polknica na oknu, odpadajoč omet in okrušen vratni podboj … Lahko pa vidimo tudi trdoživost, vztrajanje, delavnost, skromnost, bojevitost. Tudi tradicijo, navezanost na zemljo … Ne morem se znebiti vtisa, da je družino po svoje zaznamovala že prva svetovna vojna in posledic še niso odpravili – gospodarja morda ni bilo doma in težko je bilo skrbeti za domačijo, premalo rok je bilo, zmogli so zgolj preživetje …
Tudi oblačila nekako namigujejo na to, da težki vojni časi niso še tako daleč nazaj: ženske rute zavezane “na marinko” so bile množične predhodnice nošenja bolj sproščeno ” na uogliček” zavezanih rut malo pred drugo svetovno vojno. Rokavi obleke starejše ženske spredaj levo se zdi, da so še krojeni po starem, mehurjasto na nadlakti in tudi predpasnik do pasu je preprostejši kot modernejša “oblečena” predpasnika mlajših dveh žensk. A so vseeno to njihove boljše obleke – nihče se takrat ni fotografiral “delavniški”.
Če predpostavljamo, da gre za družino, je starejša ženska najverjetneje mati gospodarja, saj imata podobne obrazne poteze. Poleg gospodarja stoji njegova žena, na drugi strani odraščajoča hči, spredaj pa trije dečki … Kot bi se uresničilo staro modrovanje, da “pameten dedec najprej naredi pestrno, potem gospodarja, nato pa še nekaj otrok” … Dekle na desni najbolj izžareva življenjsko moč – močne gole roke ima in skoraj navihan nasmeh na obrazu, oblečena pa je v svetla oblačila, kot se dekletu šika. Kako bi živela danes? Bi nosila obleke prestižnih znamk, hodila k frizerju na styling, bila priklopljena na ekran in objavljala svoje selfije v spakljivih pozah na FB? … (Ja, no, saj vem – tečna baba, ki jo je čas povozil, se oglaša … Povrh pa itak nič ne ve in samo nekaj ugiba.)
Pred dekletom stoji deček v oblačilih, ki verjetno niso bila narejena zanj, ampak jih je podedoval in jih je nosilo že več otrok pred njim, najbrž vsaj oba brata. Tudi njemu je jopica že tesna in rokavi kratki.
Vsi morajo trdo delati. Dekle morda hodi na žernade, kjer si je zaslužilo denar za lepo ruto in pisano obleko, večja dečka sta vsaj pastirja, če ne kaj več in najmanjši gotovo že prinaša in odnaša košare, motike in drugo orodje, prinaša v kuhinjo drva in podneto, skrbi za zajce ali odganja muhe in obade živini, kadar so na polju. Skratka – vsi morajo delati od zore do mraka, da bi šlo življenje naprej in se mogoče tudi malo izboljšalo … Tudi danes veliko ljudi gara in živi skromno, čeprav po drugačnih merilih, življenje pa gre … kam?
Slovarček:
- žernada: dnina
Kraj: ni znan, domnevno Vrhnika
Datum: ni znan, domnevno okoli leta 1935 ali prej
Avtor: ni znan
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 17. 6. 2020
Oblika: verjetno kopija fotografije