Kot smo pisali, je bil Sindikalni moški pevski zbor Novolit, ustanovljen 1971, takrat edina delujoča kulturna skupina na Blokah. Ko so se fantje z zborovodjem prof. Ribarovićem ujeli in obvladali širši program pesmi, so se pričeli pogosti nastopi. Proslave, otvoritve, vse vrste dogodkov v podjetju, vse to so bile priložnosti za nastope. Kot sindikalni zbor so zapeli tudi pokojnim zaposlenim pa ob pogrebih sorodnikov zaposlenih pa še vsem drugim ob pogrebih, če so se pevci le lahko zbrali. Take nastope je na mestu zborovodje izpeljal pevec France Škrabec. Imel je glasbeno predznanje, dolgo pevsko prakso in intonančno piščalko.
Nastopi so bili ob tudi ob vseh pomembnih dogodkih v tovarni. Obeležila se je vsaka delovna zmaga, od položitve temeljnega kamna do dokončanja novogradnje ali rekonstrukcije, ali pa nabava nove opreme. Običajno so se ti dogodki kombinirali s siceršnjimi takratnimi prazniki, kot so bili 1.maj, 4. julij, 22. julij in 29. november Dan republike, kot glavni državni praznik. Od prejšnjih časov je ostal praznik le 1. november. Spremenilo se je ime praznika, pa zabave seveda ni na ta dan. Tudi na ta dan se je vedno zapelo ob spomeniku, spodobil se je kozarček krepkega po nastopu. Še danes bi bilo tako, če le ne bi bilo te nesnage od korone.
Ko sem se pridružil bloški pevski druščini zgodaj jeseni 1976 leta, sem šel takoj na nastope. Pesmi sem večinoma znal po večletnem petju pri Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec.
Prvič sem z zborom nastopil kmalu po prihodu od vojakov in še pred poroko, ob prazniku Izolirke Ljubljana, pri cajnarski lovski koči. Novolit je bil takrat TOZD Izolirke in nastopi za to podjetje so bili kar pogosti. Pogostitve po teh prireditvah so bile bogate in te nastope so zamudili le tisti pevci, ki res niso mogli priti. Najbolj se spomnim nastopa za Izolirko ob prazniku 29. novembru v hotelu Lev v Ljubljani. Vodil nas je Ribarovič, program primerno kratek, lepo smo zapeli, pogostitev po nastopu pa prva liga.
Vedno seveda ni bilo tako. Enkrat smo peli na zboru borcev in aktivistov NOB na Čohovem. Proslava je bila posvečena znani Dakijevi kolesarski četi. Lahko si kar mislite. Velika vročina, pevci pa smo morali ves čas kot kulisa stati na odru. Govornik je pretezal brez vsake mere. Pevci smo si šepetali: “Kaj ne bo še konec, spet so predrli šlauf, zdaj bo pa govornik deset minut flikal.” Tudi taki govori se enkrat končajo, zadonela je zadnja pesem, stvar se je pomirila s partizanskim golažem in litrom na moža. Pa da ne bi mislili, da je danes kaj drugače. Še vedno se kakšen tapravi dokoplje do mikrofona, potem pa ubogi nastopajoči, stoječi na odru.
Bloški pevci smo res peli povsod. Povabili so nas tudi na otvoritev farne spominske plošče, postavljene v spomin po vojni pobitim domobrancem pri Fari. Tu je šele pretezal govornik. Kako tudi ne bi. Vse dogodke je moral osvetliti z druge strani, z novimi pogledi in zgodovino povedati na novo. Pevci pa, kot pravi tista srbska: “Od svatbe do sahrane, mi smo tu.”
Na mojem prvem nastopu z bloškimi pevci smo pri Cajnarjih peli:
- Franc Zakrajšek – Runarsko,
- Elo Mišič – Hudi Vrh,
- Viktor Simčič – Nova vas,
- Rajko Lipovec – Nova vas,
- Viktor Jerič – Velike Bloke,
- France Škrabec – Nova vas (z očali),
- Lado Štrukelj – Nova vas/Ravnik,
- Ivan Turk – Nova vas,
- Lojze Modic (z očali) – Velike Bloke/Volčje.
Spredaj smo stali:
- France Anzeljc – Hudi Vrh,
- Ivan Škrabec – Nemška vas,
- Jože Rot – Nova vas,
- Lojze Mazij – Velike Bloke.
S tem zapisom zaključujem moj sekstet opisov pevskih začetkov na Blokah na Starih slikah. Naj bo to tudi majhen obliž, ker letos nismo mogli imeti jubilejnega koncerta ob 50. obletnici.
Slovarček:
- od svatbe do sahrane: od poroke do pogreba
- sekstet: zbor šestih
Viri:
- France Škrabec, Nova vas
Kraj: Cajnarje
Datum: september 1976
Avtor: neznan
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 23. 9. 2021
Oblika: fotografija