1938 Planina – Dan žena

V mali Sloveniji, kjer sodimo med tako imenovane tranzicijske države, je razslojevanje na peščico bogatih in naraščajočim slojem revnih, še toliko bolj boleče. Socialne probleme pa v veliki meri bolje premagujejo ženske (tako vsaj pravijo nekatere raziskave). Kolikor bolj se bo omenjeni proces nadaljeval in stopnjeval, toliko bolj bo pomembna vrednota, ki se ji reče solidarnost med tistimi, ki ne živimo od kapitala in premoženja, temveč od lastnega dela in znanja. Prav to pa je tista vsebina, ki v današnjem času označuje praznika, kot sta 8. marec in 1. maj.

Kljub poplavi raznih “novokomponiranih” praznikov in kljub velikim družbenim spremembam (ali pa prav zaradi njih) 8. marec ostaja kot dan, ki spominja in opominja na pravice žensk, ki so tudi človekove pravice. Ali kot so zapisale ženske na Uradu na žensko politiko:

“Enakost žensk in moških je eno temeljnih demokratičnih vodil moderne družbe. Je cilj, za katerega si morajo prizadevati vse države. Načelo enakosti in načini njegovega uresničevanja so zapisani v številnih dokumentih in deklaracijah OZN, enaka obravnava žensk in moških ter načelo enakih možnosti pa sta temeljna principa zakonodaje Evropske unije.” Ja, kar se nam zadnje čase malo sesuva po Merklovi krivdi.

Jutri bo dan žena že mimo in možje se bodo streznili. Enkrat, ko sem bila še poročena (je že tako dolgo nazaj, da se ne spomnim, kdaj sem bila), stopim en dan z vlaka, na drugi strani pa vidim izstopiti mojega bivšega. Z enim velikim šopkom tulipanov, ki so bolj izgledali kot »visibabe«, kar je zvonček po srbsko. Se pravi, da niso bili več v pokončnem stanju, moj bivši pa komaj še. Zdaj se mi zdi to smešno in se vsakič od srca nasmejem, ko se spomnim, takrat se mi pa ni zdelo. To je pa tudi edini osmi marec, ki se ga zares spomnim.