Ta šopek mladih deklet je bil posnet zgodaj spomladi leta 1970. Srečanje ni bilo naključno ampak dogovorjeno. Po nedeljskem kosilu so se uredile in se okrog 15.00 ure popoldne zbrale pred staro šolo, kjer je imela babnopoljska mladina »mladinsko sobo«.
Dekleta pozirajo na cesti pred šolo pod okni mladinske sobe. Ob šoli je bilo takrat športno igrišče, kjer so se odvijale predvsem igre z žogo, ob cesti so vidna nogometna vrata. Za njimi je v daljavi pokopališče z mrliško vežico, v ozadju pa se dviga Vražji Vrtec. Tudi sosedovega petelina je zanimalo, kaj se dogaja, pa ni naletel na razumevanje, ker ves razjarjen malo leti malo teče v zavetje svojega doma.
- Stojijo: Milena Poje (Petrašava), Jožica Troha (Lukcava), Irena Troha (Lukava) in Jožica Troha (Lukava iz Bukovice).
- Čepijo: Francka Troha (Lukcava), Milena Ožbolt s Hriba, Marta Janež (Logarčkava) in Ivanka Troha (Japcava).
Po končani osnovni šoli so se dekleta zaposlila v Obratu Kovinoplastike Lož na Babnem Polju, le Logarčkava Marta je nadaljevala šolanje na trgovski šoli v Ljubljani. Že slika nam pove, da so si s plačo marsikaj privoščile, kar si prej niso mogle. Boljše stvari (plašče, kostime, čevlje …) so si kupovale v Ljubljani v takrat znanih trgovinah: Nama, Modna hiša, Manufaktura, Centromerkur, Maksimarket, Onaon,…. Po teh trgovinah sem tudi sama kupovala in sem po vseh naletela na iste artikle. Večkrat se je zgodilo, da mi je bilo nekaj všeč v prvi trgovini, ki sem jo obiskala, kupila pa sem isti izdelek v zadnji. Res je, da so se izdelki po trgovinah ponavljali, bili pa so lepi in zelo kvalitetni.
Za krila, obleke, hlače in bluze pa so si kupovale metražno blago (zelo dobra trgovina z metražnim blagom je bila v Starem trgu) in ga dale v obdelavo vaškim šiviljam, ki so veljale kot prave mojstrice daleč naokoli.
Med tednom so hodile na delo in pomagale staršem pri domačih opravilih, v nedeljo popoldne pa so bile proste. Skupaj z ostalo babnopoljsko mladino so se zbirale v »mladinski sobi« v stari šoli. Tako so imenovali večnamenski prostor z odrom v pritličju. Prostor je šoli in vaščanom služil za športno vzgojo, proslave in prireditve. Mladina pa ga je vsako nedeljo popoldne spremenila v disko. Prinesli so od nekod kvadratne mize s štirimi stoli in jih razporedili po prostoru, nabavili pijačo, od doma pa so prinesli gramofon in priljubljene plošče. Vodo so nosili od Lukovih. Plesišče je bilo na odru. Vrteli so narodno zabavno glasbo, hrvaške zagorske pesmi in plošče svetovno znanih glasbenih skupin: The Beatles, Rolling Stones, Pro Artre, Tom Jones … Druženje je trajalo do 22.00 ure. Sem so hodili na ples fantje iz bližnje in daljne okolice (Podpreska, Prezid), največ pa je bilo domačinov. Po plesu so prostor vrnili v prvotno stanje (pospravili mize in poribali tla) in ga prepustili učencem. Ne vem, kdo je mladini dal dovoljenje za uporabo prostora. Naj bo to ravnatelj, učiteljica ali vaška skupnost v sodelovanju z njimi, odločitev je bila pravilna, ker druge priložnosti mladina takrat ni imela. Tako je mladina imela svoj prostor za druženje, starši pa so vedeli, kje so njihovi otroci.
To druženje v disku je takratni generaciji pustilo močan pečat. Stkale so se prve simpatije, spletale prve ljubezni, ki so kasneje nekatere prešle v zakon.
Slika je bila skrbno spravljena v albumu. Letnica je približna, za orientacijo v času pa zelo pomembna.
Viri:
- Jožica Šumrada
Kraj: Babno Polje
Datum: spomladi 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Joža Šumrada
Skenirano: 29. 7. 2022
Oblika: fotografija