Slika Lojzeta Kebeta-Štefana je s spletne strani Wikipedije. Bil je prvoborec, partizan, komunist, politični komisar in narodni heroj (imenovan po smrti leta 1951).
Rodil se je 26. junija 1908 na Dolenjem jezeru pri Cerknici. Po končani osnovni šoli se je v Ljubljani izučil za ključavničarja in se zaposlil v tovarni Titan Kamnik, kjer je kasneje delal tudi Tito. Zaradi udeležbe v stavki so ga kmalu odpustili. Odšel je na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je dobil delo v tovarni Seta v Tacnu. Tu se je povezal s Tonetom in Vido Tomšič. Leta 1937 je bil sprejet v Komunistično partijo. V letih 1940 in 1941 je delal v odboru Ljudske pomoči za Slovenijo in se udeležil slovenske partijske konference.
Po nemški okupaciji Tacna in Gorenjske je bil eden izmed organizatorjev ljudske vstaje na Gorenjskem. Tu je že v začetku leta 1941 obstajalo začasno vodstvo osvobodilnega gibanja, ki naj bi pripravilo vse potrebno za formiranje Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. Lojze je bil član tega začasnega vodstva ter organizator KP in OF na področju vse okupirane Gorenjske. Kot ilegalec je bil stalno na poti: peš, s kolesom ali z vlakom. Zaradi čuječnosti gestapa je bil v nenehni nevarnosti. Kljub temu se je udeleževal sestankov partijskih komitejev in posameznih celic, ustanavljal nove frontne odbore, vzdrževal zveze s partizani, organiziral ilegalne tehnike ter vzpostavljal zveze z vsemi področji Gorenjske. Bil je prvi primer partijskega aktivista-ilegalca.
Konec leta 1941 je postal politkomisar štaba gorenjskih partizanskih enot. Njegova naloga je bila skrb za usklajeno delo štaba in Komiteja, skrb za partijsko življenje v vojski, pomoč terenskih političnih organizacij partizanskim enotam in še mnogo drugih opravil. Nov, močnejši Pokrajinski komite za Gorenjsko so organizirali leta 1943. Do tedaj je Lojze organiziral in obnavljal posamezne terenske organizacije in njihova vodstva, komiteje in odbore OF po raznih krajih. Na ta način je širil napotke za delo, propagandno literaturo, radijske novice itd. Decembra 1941 so bili ustvarjeni pogoji za splošno ljudsko vstajo na Gorenjskem. Aktivisti in ostali so začeli množično odhajati v partizane. Lojze se je udeležil hudih bojev v Poljanski dolini, bitke v Dražgošah in številnih drugih pozimi in spomladi leta 1942. Marca tega leta je bil na bojišču pri Ožboltu, Jamniku in Škofjeloških hribih, kjer se je s soborci prebil iz nemškega obroča. Izkazal se je kot hraber borec in sposoben vojaški voditelj. Po znameniti Dražgoški bitki so Nemci neprenehoma zasledovali partizane in jim zadali več hudih udarcev. Po izdaji na kranjskem terenu in drugod so Nemci aretirali veliko članov partije in aktivistov. Skoraj v celoti je izumrla večina organizacij. Lojze jih je pričel obnavljati tako, da so bili poleti 1942 ponovno formirani Okrožni partijski komiteji in frontni odbori pa tudi nekateri Rajonski komiteji Partije. Opravljal je vse obvezno organizacijsko delo, prepotoval celo Gorenjsko. Ko se je formirala I. grupa odredov je postal njen politkomisar.
V tem času se je udeleževal tudi bojev. Ko je sredi oktobra 1942 štab I. grupe odredov taboril na Jelovici, so jih zaradi izdaje Nemci obkolili. Kebe je bil tedaj nedaleč od tabora. Na zaraščeni vzpetini je pisal poročilo. Že prvi strel nemške brzostrelke ga je ranil skozi bok v trebuh. Tovariši mu med napadom niso mogli pomagati. Ko so se drugi prebili skozi obroč, se je Lojze skril v bližnjo skalno votlino, ki je Nemci niso našli. Po njihovem odhodu so se soborci vrnili, da bi ga odnesli. Niso ga več našli. Na javki na Jamniku so jim povedali, da leži v bližnjem seniku. Oskrbovala ga je aktivistka Milka, ki je šla tudi po zdravnico v Železnike. Ta si ni upala do ranjenca in je dala le zdravila. Poklicali so še drugega zdravnika, ki je sicer prišel, a je do tedaj Lojze že podlegel smrtonosni rani. Umrl je v hudih bolečinah 20. oktobra 1942 v Petračevi sušilnici na Jamniku. Pokopali so ga še isto noč v bližnjem gozdičku nad Golim brdom na Jamniku. Njegov grob so skrili. Ko so Nemci kasneje izvedeli da je umrl, so preiskali ves Jamnik z okolico, da bi našli in oskrunili njegov grob. Ni jim uspelo. Jamničani so namreč preko zakritega groba podrli še nekaj bukev in je bilo v bližino groba skoraj nemogoče priti.
Lojze Kebe – Štefan je bil primer požrtvovalnega, predanega in skromnega komunista, preprostega delavca, ki je še zadnje trenutke svojega življenja posvetil boju za narodno in socialno osvoboditev slovenskega naroda. S svojim osebnim zgledom je pri tovariših vzbujal izredno spoštovanje. Njegove posebne vrline so bile skrajna predanost borbi delovnih ljudi, neustrašnost in disciplina, zaupanje v ljudi in človečnost, osebna skromnost in dobrota. Do izraza so prišle pri vsem njegovem delu, tudi v najtežjih trenutkih. Zaradi tega je užival velik ugled in zaupanje ljudi, ki so ga poznali.
Smrt fašizmu – svoboda narodu!
Slovarček:
- Seta: Seunigova tovarna čevljarskih potrebščin Seta, od 1958 tovarna kovinskega okovja Kot, ki pa je 1996 prenehala z delom.
- KP: Komunistična partija, tudi Partija
- OF: Osvobodilna fronta
- politkomisar: med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar
Viri:
- Gorenjska v borbi za svobodo (1960). URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1 from http://www.dlib.si
Kraj: Dolenje Jezero (kraj rojstva)
Datum: verjetno 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Wikipedija
Skenirano: —
Oblika: datoteka