Razglednica, ki jo je 1916 v Novi vasi (poštni žig Nova vas Neudorf) poslala Minka svaku Francu Modicu v Nikšić, kjer je bil kot poročnik (leutnant) avstro-ogrske vojske v okrožni komandi (k.u.k. Kreiskomando), najverjetneje kaže podobo Nove vasi, pri čemer me nekoliko bega prostorna bela zgradba s svetlo sivo streho na sredi slike.
Očarljiv je že rokopis. Vse je tako čitljivo in slovnično pravilno. Potem pa ljubezniva vsebina sporočila, ki na kratko pove prejemniku tisto, kar ga v daljnem kraju sredi vojne gotovo zanima.
Nepoznavalcu zgodovine prve svetovne vojne se morda zastavi vprašanje, kaj je leta 1916, torej sredi vojne, počel bloški poročnik tam v Črni gori, kjer ni bilo omembe vrednih bojev kot na tedaj znanih frontah. Naši fantje so se v letu 1914 in prvi polovici leta 1915 bojevali in masovno umirali na vzhodu, v Galiciji, Karpatih, po vstopu Italije v vojno 24. maja 1915 pa so bili mnogi premeščeni na Soško fronto. Nekateri so bili še v enotah avstro-ogrske vojske, ki so avgusta 1914 napadle Srbijo. Točno število vseh slovenskih žrtev vojne ni znano, domneva se, da je med 32 in 35 tisoč.
Črno goro, nekoč imenovano Duklja, kasneje pa Zeta, je vodil Petar Petrovič Njegoš v času od 1830 do 1851 in je plemensko razdeljeno deželo centraliziral. Knez Danilo je za njim 1852 premagal Turke pri Grahovcu in Črna gora je tedaj dobila mednarodno potrjene meje v precej večjem obsegu kot do tedaj. Za kneza so potem izvolili Nikolo, ki je 1866 sklenil zvezo s Srbijo, Berlinski kongres leta 1878 pa je Črni gori priznal neodvisnost. Da bi se uspešneje upiral pritiskom Srbije in njeni propagandi, je knez Nikola 1910 proglasil Črno goro za kraljevino, sebe pa za kralja. Tako je kraljevina dočakala začetek prve svetovne vojne kot samostojna država.
Zaradi močnih povezav s Srbijo, ki ni skrivala ambicij po pridružitvi Črne gore Srbiji, posebej še zaradi verske enotnosti, saj črnogorska pravoslavna cerkev še danes spada v srbsko patriarhijo, je dan po vročitvi avstro-ogrskega ultimata Srbiji 24. 7.1914 črnogorska vlada sporočila srbski vladi, da je “usoda Srbije tudi naša” in s tem stopila v vojno kot zaveznica Srbije. A bila je povsem nepripravljena. Avstro-ogrska vojska je po začetnih neuspehih v vojni s Srbijo (bitki na Ceru, Kolubari) kasneje pregnala srbsko vojsko preko Albanije in Črne gore do jadranskega morja in na Krf, ob tem pa je zavzela celotno Črno goro. Kralj Nikola je preko Skadra odšel v Francijo, avstro-ogrska vojska pa je januarja 1916 v celotni državi uvedla vojaško upravo. Deželo je razdelila na vojaška okrožja in eno teh je imelo sedež v Nikšiču, kjer je služboval tudi poročnik Franc Modic. Do konca vojne novembra 1918 je bila Črna gora sicer izven vojnih dogajanj, a povsem mirno le ni bilo. Krepilo se je odporniško gibanje, imenovano komitsko, katerega cilj je bil pregon okupatorja in zedinitev s Srbijo pod krono Karađorđevićev. To se je takoj po koncu vojne tudi zgodilo.
Viri:
- Enciklopedija Jugoslavije, 3. knjiga
Kraj: Nova vas
Datum: 1916
Avtor: neznan
Zbirka: Bojan Kerže
Skenirano: 3. 10. 2020
Oblika: datoteka