Ne vem, kako je danes, a v mojem otroštvu je bilo eno od standardnih vprašanj, s katerimi so odrasli spravljali v zadrego majhne otroke, tisto: “Kaj boš, ko boš velik?” … Kajti po jutru se dan spozna in otrok že mlad pokaže, kaj bo iz njega … In eden od standardnih odgovorov je bil poleg mencanja v zadregi, češ, ne vem, pustite me: “Šofer!” “Pa kaj boš vozil: kamion ali avtobus ali luksus avto??” so vrtali naprej …”
Ne vem, kakšen sanjski poklic je imel športnik Jože Strle, a dejstvo je, da je postal šofer, takoj ko je to postalo mogoče in ostal do upokojitve.
Izšolal se je leta 1959 v Šoli prometne stroke v Ljubljani na Ježici, ki je trajala pol leta, od januarja do konca junija, in je omogočila kandidatu ne le poklicno vožnjo tovornih vozil, ampak tudi delo vodje avtoparka v delovnih organizacijah in kaj podobnega. Jože Sterle je potem vedno z zadovoljstvom vozil tovorna vozila, čeprav še zdaleč ni bilo samo lepo, zabavno in imenitno …
Leta 1961 je začel z manjšim tovornjakom, s katerim je po vaseh Loške doline na dogovorjenih mestih pobiral mleko, ki so ga tam puščali kmetje v aluminijastih kanglah, in ga odvažal v mlekarno na Bloke, kar je bilo zlasti pozimi lahko tudi prav zahtevno. Modri mlekarski kamionček pa je bil v primerjavi s konjem, ki je dotlej od vasi do vasi vlekel voz z gumijastimi kolesi, kar velik napredek za Loško dolino.
Še pred odhodom v JLA je Jože nekaj časa vozil za Kovinsko, po odsluženi vojaščini pa je presedlal na Avto Kočevje, od koder je prva slika iz leta 1961. Kraj in avtor tega posnetka nista znana. Na tovornjaku je Jožetov kolega Silvo Meh iz Ribnice. Vozilo ima naloženo velikansko cisterno oziroma sod za beton, kakršne so izdelovali v tovarni Itas Kočevje. Ta je bil izdelan šesti po vrsti. Namenjeni so bili na neko gradbišče v Skopju. (Ponuja se povezava s popotresno obnovo Skopja iz leta 1963, vendar se letnici ne ujemata). Prometne razmere so bile take oziroma tisti tovor takih dimenzij, da so morali med potjo na jug včasih z ranto dvigniti električne žice, da je šlo vozilo lahko pod njimi naprej po cesti … Na sliki se vidijo tudi bale odpadne preje, ki se rabi za čiščenje strojev, naložene v Reki …
Posebnost na vozilu je tablica z narisanim trikotnikom na kabini: kadar je kamion imel priklopljeno prikolico, je morala biti tablica z opozorilnim trikotnikom dvignjena, drugače pa položena. Razločno se vidi registrska tablica LJ*12-64… Želim si, da bi tudi ta prispevek videl naš bralec, ki zna iz registrskih tablic vozila določiti marsikaj. Obogatilo bi to pisanje …
Tu je šlo za mednarodno špedicijo leta 1962. Na sliki je Jožetov sovoznik Franc Čampa iz Ortneka pri Kočevju, s katerim sta skupaj vozila v Nemčijo. Na kamionu s prikolico so naloženi pokončno postavljeni zvitki nečesa, vrata vozila pa se še udobno, a ne tudi varno, odpirajo naprej. Nad kabino je ograjica, ki pridržuje zvito cerado za pokrivanje tovora, na prikolici pa dve mišičasti roki zlagata zvitke tovora.
Sem prav prebrala registrski tablici obeh kamionov Avto Kočevja: LJ *- 12-64 in LJ* 12-65?? Lahko to pomeni, da sta bila registrirana hkrati oziroma tesno drug za drugim?
Jože Sterle in njegov šoferski kolega sta včasih peljala tovor tudi v Gjevgelijo ali Titov Veles, na skrajni jug Jugoslavije, za nazaj pa koks iz tamkajšnjih rudnikov v železarno Jesenice ali Ravne na Koroškem. Tudi za današnje čase dovolj zahtevna pot. Pa nista šla le enkrat … V Kočevju je Jože ostal do leta 1963, potem se je vrnil v Loško dolino.
Leta 1967 je nekdo pritisnil Jožetov avtopark pred domačim skednjem. Takrat je bil že zasebni avtoprevoznik, kar je ostal vse do leta 2001, ko se je po 41 letih voženj po vseh mogočih cestah upokojil, star 53 let. Nekoliko je k temu pomagal beneficiran staž za poklicne voznike določenih kategorij, za katerega je kot zasebnik vestno plačeval prispevke vso delovno dobo. Tukaj je imel dva kamiona: enega s kiperjem za pesek, drugi pa je imel višje ograjen prostor za tovor – z njim je prevažal sekance, žagovino in podobne lažje razsute tovore. Enake znamke sta, enake barve, le starost je najbrž različna. Registrska številka levega je LJ*54-14A, desnemu se pa ne vidi, ker jo zaslanjata dve rabljeni gumi.
Sosedova otroka na sliki z veseljem pozirata, fotograf pa je tudi tu neznan.
Šofer in lastnik ob mercedesovem kamionu, junija 1996. Zdi se, da je isti kakor na gornji sliki. Na vratih se vidi napis “Samostojni prevoznik Strle J. Dane 33” … (Kako je pa že bilo tisto, ko so morale delovne organizacije nekaj čas imeti na vozilih napis “Samo za lastno uporabo?!…) To je bil Jožetov zadnji kamion pred upokojitvijo. Nekaj časa je imel dva hkrati, skupaj pa štiri po vrsti.
Tiste čase sta delala skupaj z Janezom Žnidaršičem, s katerim sta tudi odvažala gradbene odpadke, ko so okoli leta 1986 podirali Krajčevo oz. Matjaževo hišo v Starem trgu. To je bilo Jožetovo prvo delo v sodelovanju s Samprtom, sledil je odvoz ruševin dveh hiš v Babnem Polju, potem v Prezidu, potem se pa neha šteti …
A ob neki drugi priložnosti veliko prej, okoli leta 1968, ko je Jože nekaj vozil za trgovino, si je med razkladanjem tam pred Delikateso nasproti Krajčeve hiše, kjer je še živela upokojena nekdanja poštna uslužbenka belolasa gospa Krajčeva, živahno popeval pesmico, v kateri je stalo tudi: “Prišla bo starka zima z belimi lasmi …” ali nekaj takega. To je za hišo slišala stara gospa in mislila, da je petje namenjeno njej, pa je mladeniča prišla jezno ukorit: “Le čakaj, tudi ti boš enkrat star in siv!!”
Malo pred upokojitvijo sta z Žnidaršičem delala pri gradnji avtopralnice pred Kovinoplastiko, pa pri neki stanovanjski hiši zanjo … Jože pač nikoli ni bil kakšen lahkadeunek …, ni lenaril, ni izbiral dela, vedno se mu je posvetil z vsemi silami, s pametjo in odgovornostjo. Tudi po upokojitvi ni kar obsedel. Ker ima rad gozd in živali, se ukvarja z lovom in s čebelami.
Slovarček:
- lahkadeunek: lahkodelnik, lenuh
- luksus avto: osebni avto
- Kovinska: Kovinsko obrtno podjetje Lož, predhodnik Kovinoplastike
- kiper: prekucnik
Viri:
- Jože Sterle, Dane, junij 2023, ustno
Kraj: Kočevje, Dane
Datum: 1961, 1962, 1967, 1996
Avtor: niso znani
Zbirka: Jože Strle
Skenirano: 8. 3. 2023
Oblika: 4 fotografije