Okoliševa kašča na Dolenjih Poljanah, kjer se je 10. februarja 1945 zgodil opisani dogodek
Veliko je že napisanega o povojnih pobojih slovenskih domobrancev, vrnjenih iz Vetrinjskega polja in hrvaških ustaših, pobitih v zaključnih bojih, kakor tudi vrnjenih v Jugoslavijo v maju 1945. Za to kvizlinško soldatesko je slovenska država namenila že veliko proračunskega denarja, porabljenega za ugotavljanje in prekopavanje prikritih grobišč (Huda jama, Teharje, Kočevski rog …). Postavljenih je že veliko spominskih obeležij sodelavcem okupatorja širom po Sloveniji. Ustanovljena je komisija za odkrivanje prikritih grobišč, ki je namenjena predvsem za odkrivanje grobišč tistih, ki so v sodelovanju z nemško in italijansko okupatorsko vojsko storili številne zločine nad upornim slovenskim prebivalstvom.
Na območju cerkniške občine na Notranjskem so v jarkih in bunkerjih tako imenovane”Rupnikove linije”pokopane žrtve Rupnikovega domobranskega bataljona, stacioniranega v Cerknici in na Rakeku. Predvsem ob koncu vojne, v marcu in aprilu 1945, so domobranci omenjenega bataljona ujete in zaprte partizanske aktiviste v zaporih v Cerknici in kasneje na Rakeku, po pretepanju in mučenju, postrelili nad Rakekom in zakopali v že omenjenih jarkih in bunkerjih. Sorodniki grobov teh žrtev, kljub iskanju in poizvedovanju, do danes še niso odkrili. Med drugim je znano, da so nad Rakekom, po predhodnem mučenju, ustreljene mlade partizanske aktivistke z Blok, natančneje iz vasi Ravnik in Volčje.
Vera Šraj
Med prvimi žrtvami domobranskega nasilja je bila Vera Šraj, šestindvajsetletna aktivistka OF doma iz Ravnika na Blokah. Pred vojno je bila zaposlena kot gostinska delavka v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem. Takoj po italijanski okupaciji Dolenjske in Notranjske se je vrnila domov v Ravnik in se zaposlila kot gostinska delavka v Cerknici v gostilni”Žajfenca”. Domači izdajalci na Blokah so jo ovadili, da je vključena v aktivnosti OF. 17. novembra 1944 so jo aretirali domobranski črnorokci in jo ustrelili. Zakopana je na neznanem kraju nad Cerknico, domnevno v strelskih jarkih tako imenovane”Rupnikove linije”.
V začetku leta 1945, ko so zavezniki na zahodu in Rdeča armada vzhodu, že prodirali v samo osrčje Nemčije, z Balkana pa se je nemški okupator s svojimi kvizlinškimi enotami pospešeno umikal proti Avstriji, pred takrat že močno Jugoslovansko armado, so domobranci na Notranjskem in Dolenskem stopnjevali nasilje nad nastajajočo civilno oblastjo in njenimi aktivisti OF.
Karolina Šraj
Mladi aktivistki OF, Karolina Šraj, stara 23 let, setra že imenovane Vere Šraj, in 16-letna Anica Mršek, obe doma iz Ravnika na Blokah, sta bili 9. februarja 1945 v sosednji vasi Škrabče, kjer sta se srečali s skupino ”partizanov”, ki so spraševali za pot. Eden od njih jima je pokazal seznam bloških aktivistov OF. Dekleti sta na seznamu prepoznali tudi svoji imeni in imena njunih najbližjih sodelavk in v hipu ugotovili, da se v partizanskih uniformah skrivajo črnorokci iz sosednje Ribniške doline.
Takoj ob prihodu domov sta obvestili še ostala dekleta, in sicer 22-letno Maro Zupančič, mater 6-mesečne deklice, 29-letno Ivano Koščak in 33-letno Amalijo Koščak, poročeno Lah, iz vasi Volčje, mater treh otrok. Vse omenjene so se še isto popoldne pred domobranskimi črnorokci umaknile proti Loški dolini vedoč, da jim črna roka streže po življenju. V globokem snegu in mrazu so že v nočnem času prispele na Dolenje Poljane nad Loško dolino. Končni cilj jim je bil hrvaško mestece Čabar, ki je bil v tistem času že osvobojen. Na Dolenjih Poljanah so se srečale s tremi partizani, in sicer Jožetom Zupančičem, ki je bil mož Mare Zupančič, pooblaščenec OZNE in član okrajnega komiteja KPS za Cerknico, Ladom Šega – Veselovim, doma iz Žerovnice pri Cerknici, po činu poročnik OZNE za Cerknico in 19-letno partizanko Milko Lah iz vasi Volčje. Zaradi globokega snega in mraza so se odločili prespati na Dolenjih Poljanah pri kmetu Okolišu, in sicer v njegovi kašči, ki je bila v neposredni bližini omenjene domačije.
Od svojega zaupnika je obveščevalni center Rupnikovega udarnega bataljona dobil obvestilo, da na Dolenjih Poljanah v Loški dolini prenočuje pet mladih aktivistk OF z Blok in trije partizani. Za napad na omenjeno skupino ja bila v Rupnikovem bataljonu določena 47. četa, ki se je takrat nahajala na Knežji Njivi v Loški dolini. Iz omenjene vasi sta napad na Dolenje Poljane izvedla 1. in 2. vod, katera so sestavljali predvsem preverjeni domobranci, ki so pripadali tako imenovani “Črni roki”. Doma so bili iz Loške doline in Begunjsko-vidovske planote. V postojankah v Cerknici in Rakeku so bili zadolženi tudi za osebno varovanje komandanta bataljona, majorja Vuka Rupnika.
Tretji vod omenjene čete je ostal na Knežji Njivi, četrti vod pa je odšel v zavarovanje proti vasi Markovec.
Omenjena domobranska voda 47. čete sta krenila s Knežje Njive v zgodnjih jutranjih urah in se Dolenjim Poljanam približala še v temi. Obkolila sta Okoliševo domačijo skupaj s kaščo, ki je v neposredni bližini same domačije. Domobranci so z vpitjem in streli pozvali speče v kašči k predaji.
Partizana Jože Zupančič in Lado Šega sta se poskušala prebiti skozi vhodna vrata, vendar sta oba smrtno zadeta obležala na samem vhodu v kaščo. V notranjosti kašče, še v postelji, je bila težko ranjena partizanka Milka Lah. Domobranci, misleč, da je ranjeno domače dekle, so ji hoteli pomagati, vendar so kasneje ugotovili, da je partizanka in jo pustili v postelji, kjer kmalu zaradi ran podlegla.
Na Dolenjih Poljanah so domobranci zajeli vse že omenjene bloške aktivistke OF in jih v dopoldanskih urah privedli na Knežjo Njivo. Najbolj aktivna črnorokca iz 1. voda že omenjene domobranske čete, Mirko Kraševec – Kukec iz Starega trga in Vinko Telič – Kosmač iz Kozarišč v Loški dolini, ki sta neposredno sodelovala pri napadu, sta na Knežji njivi s pomočjo bloških domobrancev iz 3. domobranskega voda, izvedla poimensko prepoznavo zajetih deklet. Zanimalo ju je iz katerih vasi in hiš so na Blokah.
S Knežje Njive je 47. domobranska četa odšla proti Žerovnici. Zajeta dekleta so vodili domobranci 1. in 2. voda. Ob prihodu v Žerovnico so šli tudi mimo hiše na Dolenjih Poljanah ustreljenega partizana Lada Šega. Njegova mati je verjetno od domačih domobrancev izvedela, da je bil sin Lado ustreljen na Dolenjih Poljanah. Brez strahu je vpila na domobrance, ”ker naj bi ji pobrali sina”. Nihče od domobrancev v koloni na njeno vpitje in ihtenje ni reagiral.
Ob prihodu v Cerknico so domobranci zajeta bloška dekleta zaprli v kleti občinske stavbe, kjer je imel komandant bataljona Vuk Rupnik v zgornjih prostorih svojo pisarno. V klet k zajetim dekletom je vsakodnevno prihajal domobranski podnarednik in črnorokec. Mirko Kraševec – Kukec in jih med zaslišanjem pretepal. Od njih je hotel izvedeti, kdo na Blokah so aktivisti OF. Dekleta kljub mučenju preostale mreže aktivistov OF na Blokah niso izdale. Po nekaj dneh zaslišanj in mučenja v kleteh cerkniške občinske stavbe so domobranci dekleta premestili na Rakek v zgornje prostore “Mlakarjeve gostilne. V spodnjih prostorih so skupaj z domobranci prebivali tudi Nemci, ki so bili v zavarovanju železniške postaje Rakek. Znano je, da so na Rakeku zajete bloške aktivistke stražili Nemci, zaslišanja pa so še vedno izvajali “črnorokci” 1. in 2. voda 47. čete Rupnikovega domobranskega bataljona. Ugotovljeno je, da so bila zajeta dekleta konec februarja 1945, v nočnem času odvedena v gozd nad Rakekom, ustreljena in zakopana neznano kje. Ugotovljeno je, da so ta zločin izvršili “črnorokci” 1. in 2. voda 47. čete Rupnikovega domobranskega bataljona.
***
Pozivam komisijo za odkrivanje prikritih grobišč (namenjena predvsem grobiščem sodelavcev okupatorja), da si izdela načrt in začne odkrivati prikrita grobišča od domobrancev postreljenih ujetih partizanov in postreljenih ujetih aktivistov OF, ki so zakopani neznano kje nad Rakekom. Tudi te žrtve naj bodo dostojno pokopane in naj dobijo svoja spominska obeležja z imeni in priimki.
Prispevek je napisal: Franc Mihelčič.
Prispevek je bil delno objavljen v glasilu Svobodna beseda, julija in avgusta 2023.
Kraj: Dolenje Poljane
Datum: 10. 2. 1945
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Mihelčič
Skenirano: 2023
Oblika: fotografije