Zanimiva in verjetno ena redkih fotografij porušenega visokega dimnika ob Opekarni Avgusta Bella.
Zadnji na desni Franc Modec. Otrok, ki sedi na levi, je njegov sin Karlo (star 9 – 10 let). V tem času so Modecovi stanovali v Opekarni Avgusta Bella, po domače »fabrki«. Tu se je rodila tudi hčerka Darinka.
V času pred 2. svetovno vojno se je oče Franc, železničar, dogovoril z lastnikom rakovške opekarne, da mu podre opekarniški dimnik, pri tem pa je bilo plačilo le material od dimnika. Delali so vsi trije sinovi. Oče je dela samo vodil. Ko so imeli spodkopane že pol okrogline dimnika, podprte s puntami (podporami), je starejši Franc od nekih kmetov prignal vprego 4 konjev. Oče Modec je za vsako podporo privezal verige. Dal je komando, da se morajo vsi trije bratje umakniti na varno razdaljo. Sam je s konji, kar se da hitro, potegnil vse podpore in se umaknil. Dimnik je še nekaj časa stal, potem pa se je počasi prevrnil na tla. Vsi trije fantje so morali kar nekaj časa dežurati pri podrtem dimniku, ker so zainteresirani Rakovčani hodili po opeko. Oče Modec pa je kasiral. Ko je bilo vsega konec, opeke ni bilo več in vse pospravljeno, je oče nagovoril sinove: »No, zaželite si kaj in jaz vam to kupim!« Franc, ki je že bil izučen in je delal pri nekem peku, si je zaželel novo kolo, da se bo vozil na delo. Dobil ga je. Karel je očetu dejal: “Ne rabim nič, le plačaj mi študij v Ljubljani na ustrezni prometni šoli”. Tudi to je bilo izvedeno. Ta študij mu je kasneje tudi rešil življenje (železničarska uniforma, ko je bil aretiran in je ušel). Najmlajši Slavo, kot so mu rekli, pa si je zaželel novo lepo harmoniko. Dobil jo je. Takrat se je v bistvu začela njegova glasbena kariera. Omogočil pa mu jo je rakovški opekarniški dimnik.
Oče Franc Modec med poziranjem na podrtem dimniku.
Mladi Karlo Modec.
Sam imam spomine predvsem na Stražišarjevo kmetijo, kamor sem hodil vsakodnevno po mleko k mami Malki, kot smo jo klicali. V veži je bila ob steni miza s posodami z mlekom. Tudi, če ni bilo mame, smo si lahko mleko prelili v kanglice sami. “Luksuz” je bil, če si imel dve. Tako je odpadlo nevarno prelivanje mleka za nas mularijo, ki je večinoma izvajala to težaško delo transporta mleka od kmetije do doma. V zimskem času je bila atrakcija led v jami. Preizkus trdnosti ledu je bil zelo primitiven. Šli smo na led, če se je vdrlo, smo vedeli, da še ni dovolj trden. Enostavno ali ne? V tej jami se je dolgo igralo tudi nogomet. Očeta Henrika pa se pred vsem spominjam kot lovca. Vzrok obiska v »fabriki« pa je bil tudi ta, da je tam stanoval Metod Arko z družino. Bil je eden mojih mojstrov v času vajenske dobe. Nanj imam lepe spomine pa tudi marsikatero štorijo in prigodo.
Slovarček:
- fabrki: tovarni
Viri:
- Kostja Modec
- Irena Furlan
Kraj: Rakek
Datum: 1926
Avtor: neznan
Zbirka: Irena Furlan
Skenirano: 29. 11. 2023
Oblika: 2 fotografiji