Na sliki je naddesetnik avstro-ogrske vojske. Slika je nastala 25. marca 1917. To je čitljivo, njegov podpis pa nikakor ne. Tistega leta je bila zgodnja pomlad. Drevo v ozadju je odeto v belo cvetje. Če ni bilo pozne pozebe, kot je že nekaj let v navadi, je tisto leto bogato obrodilo.
Tale oficir je s svojim oddelkom za zaščito železnice na Rakeku v letu, ko je nastala fotografija, precej na tanko piskal. Tako menim, ker se je 20. septembra 1917 začel prevoz enot in materiala na soško fronto. Transporte so izvajali predvsem ponoči, da bi priprave ostale neopažene. Izvajali so tudi zavajalne manevre, kot je kopičenje enot na južnem delu bojišča. Tam so enote podnevi korakale proti položajem, ponoči so se umaknile v zaledje in naslednji dan ponovile vajo korakanja proti fronti. Tako je AO vojska dajala vtis, da prihajajo vedno nove in nove okrepitve. Najbolj obremenjena je bila južna železnica – proga Ljubljana – Trst. Glavno oskrbovališče za fronto je bilo v Celovcu. V enem mesecu so prepeljali ogromno vojakov, materialnih sredstev in konj. V številkah je to 2400 vlakov s sto tisoči vagoni. 867 jih je bilo za transport čet, ostali za prevoz življenjskih in vojaških potrebščin. Skozi Ljubljano je na dan peljalo tudi po sto dvajset transportov. Končna postaja je bila Postojna.
Takoj ob začetku prve svetovne vojne je uprava južne železnice pričela odpuščati delavce. Pri tem se je sklicevala na uredbe cesarsko kraljevega železniškega ministrstva, da je treba varčevati. Na Rakeku so odpustili osem subakordantov, v Trstu sto dvajset. Leta 1917, ko je AO že počasi izpuščala svojo kosmato dušo, so ponovno začeli odpuščanja slovenskih železničarjev. Nadomestili so jih z Avstrijci z namenom ohranjati ogroženo avstrijsko posest na slovenskih tleh. Na Rakek so poslali zagrizenega Nemca. Imena žal ne vemo.
Sredi decembra tega leta je bilo na Rakeku silno pomanjkanje hrane. Ni bilo krompirja, fižola, moke, zabele in petroleja. Iz državnih zalog že od 21. septembra niso prejeli ničesar. Obrnili so se na časopis Naprej, naj pomagajo. Urednik jim je svetoval, naj se obrnejo na okrajno glavarstvo v Logatcu. Ker vse skupaj ni nič zaleglo, so nasprotniki AO, člani Jugoslovanske socialdemokratske stranke, na braniku zahodne avstro-ogrske meje na Rakeku, organizirali mirovni shod. Zagovarjali so vse, kar je AO preganjala in prezirala: delavske pravice, slovenstvo in predvsem Ruse in njihovo revolucijo. Tako je moral ubogi narednik poleg povečanega prometa in skrbi za varnost prevozov prenašati še svoje nasprotnike. Strankarska kolega Ambrož in Petejan sta udeležencem orisala grozote in vzroke vojne. Poudarjala sta pomen ruske revolucije in napadala tiste, ki so jo hoteli diskreditirati. Poslušalci so ves čas vneto pritrjevali. Svoj govor je Josip Petejan zaključil s klici »živijo za rusko revolucijo in mir«. Po shodu se je razvila prijateljska debata o strankinih zadevah in listu Naprej. Strankarji so pridobili veliko novih naročnikov in 27,62 kron za tiskovni sklad.
Za primerjavo: Invalidnina za stoodstotnega invalida je bila v Ljubljani 81 kron, na podeželju 72 kron. Kilogram moke je stal 3 krone (K), 65 dkg sladkorja 1,60 K in prav toliko liter mleka, jajce 1,40 K, par čevljev med 200 in 300 K.
Slovarček:
- subakordant: delavec, ki dela na akord, danes bi bil pogodbeni delavec
- diskreditacija: odvzem/uničenje veljave, ugleda
Viri:
- Naprej (12.12.1917), letnik 1, številka 126. URN:NBN:SI:DOC-QIFHX7RT from http://www.dlib.si
- Delavec (22.12.1917), letnik 4, številka 51. URN:NBN:SI:DOC-VIVAH4K8 from http://www.dlib.si
- Železničar (01.10.1914), letnik 7, številka 18/19. URN:NBN:SI:DOC-0WKLTLXG from http://www.dlib.si
- Edinost: glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice (08.10.1917), letnik 42, številka 279. URN:NBN:SI:DOC-QP717LME from http://www.dlib.si
- Sršen, S.(2012). Logistična podpora na soški fronti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kraj: Rakek
Datum: 25. marec 1917
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 6. 2023
Oblika: fotografija