Stavba Odpada ob koncu svojega obstoja.
Kdo se še spomni znamenitega Odpada na Rakeku? Ustanovljen okoli leta 1950. Na levi strani stavbe so bile pisarne, v notranjosti so hranili vrednejše odpadne surovine (baker, medenino, svinec, litino itd.), zunaj pa predvsem odpadno železo, pločevino in druge večje kose.
V času moje aktivne vloge pri zbiranju raznega odpadnega blaga, ki ga je prevzemal in plačeval »Odpad Rakek«, je vodila stroga, a do nas mularije prizanesljiva (zaokroževanje teže navzgor) gospa Francka Ivančič z Unca. Otroci smo med seboj kar tekmovali, kdo bo zbral več. Sam sem zbiral vse vrste kovin, ki sem jih ustrezno sortiral glede cene. Sledilo je steklo, žal le ravno svetlo. Vse to sem nabiral predvsem na pobočjih ob železniški progi. Velik zaslužek pa so bili odrezki blaga iz očetove krojaške delavnice. Tudi te je bilo treba prebrati v »štof«, kot so mu rekli in blago za podlage, vzrok cena.
Ves prisluženi denar je ostal meni. Kar precej ga je potem odšlo k Selimu za »cikurjo in turški med«.
Zadnji del, v katerem so bile pisarne, kasneje celo stanovanje. V njem je stanovala družina Jožeta Kočevarja.
Pogled z glavne ceste na skladišče.
Po ukinitvi odpada je prostore za svoje namene preuredil Brest Cerknica za razrez iprena. To se je zgodilo 15. junija 1971, ko je pričela z delom razrezovalnica iprena. Rakek je bil primeren kraj zaradi železnice, ustrezal pa je tudi objekt, saj bi bila sicer potrebna precej večja investicija. V Tovarni pohištva Martinjak je predstavljalo tapetništvo dobršen del proizvodnje. Vsi tapecirani izdelki so vsebovali v svoji konstrukciji veliko materiala, ki se imenuje ipren. Ta material so uvažali v razrezani obliki. Z lastno razrezovalnico so uvažali ipren v velikih blokih, za razrez po meri in potrebah proizvodnje. Tu je našlo zaposlitev kar nekaj domačinov, med njimi prejšnja vodja Francka Ivančič, Andrej Pirc, Jože Valenčič, Jana Zupančič Juvančič in drugi pod vodstvom Antona Mramorja.
V prvem obdobju je bila razrezovalnica, s TP Martinjak kot največjim potrošnikom iprena na Brestu, obravnavana kot njena ekonomska enota. Pokazala pa se je potreba, da ekonomska enota, ki istočasno proizvaja za svoje interne potrebe in za zunanje kupce, ne more biti vodena samo za interese neposredne proizvodnje. Tako je razrezovalnica iprena postala samostojni oddelek v sklopu skupnih strokovnih služb.
Konec sedemdesetih let se razrezovalnica preseli v Tapetništvo v cono Podskrajnik.
Po tem obdobju preidejo objekti nekdanjega odpada v uporabo Gradišču Cerknica, kar se vidi tudi po fotografijah vse do izgradnje današnje pošte in ostalih uporabnikov poslovne stavbe.
Slovarček:
- Poliestrske pene IPREN: Poliestrske pene proizvajajo v gostotah od 20-75kg/m3. Pene se zaradi svojih lastnosti, kot so: termo plastičnost, regularna celična struktura in odlična odpornost na mehanske obremenitve uporabljajo predvsem v tehničnih aplikacijah. Obstajajo tudi druge vrste poliestrskih pen.
Viri:
- Brestov Obzornik
- Jana Zupančič Juvančič
Kraj: Rakek
Datum: 1950
Avtor: neznan
Zbirka: Ines Hribovšek
Skenirano: 2. 3. 2024
Oblika: 3 fotografije