Kosci in grabljice na kmetiji Doles pri Jeršiču, okoli leta 1930.
Kar veliko ljudi je bilo potrebnih v košnji, da so pripravili krmo za celo leto, saj so v tistih časih imeli kmetje veliko živine v hlevih. Za to delo je bilo takrat edino orodje kosa, grablje in pa voz. Kdo je naredil ta posnetek, lahko samo ugibamo, kar nekaj teh fantov in deklet smo pa le prepoznali:
- Spodaj prvi z leve je Ludvik Bavdek Sv. Vid.
- Drugi sedi Anton Zalar, Rudolfovo.
- Družina spodaj sklepam, da so Dolesovi, verjetno so prinesli malico.
- Prve in druge levo ne poznam.
- Tretja: Justina Bavdek, Jeršiče.
- Za njo Antonija Bavdek, Sv. Vid.
- Dve naprej neznani.
- Večja v beli ruti, zavezani nazaj, je Marija Tekavec, Rudolfovo (moja teta).
- Naprej tri tudi neprepoznane.
- Drugi moški je Franc Hiti, Bonceg iz Ravni.
- Poleg njega Franc Rudolf – Zorcov iz Rudolfovega.
- Naslednji: France Tekavec – Bahnetov iz Rudolfovega (moj oče).
- Poleg nepoznan.
- Nekoliko zadaj: Ivan Tekavec, Anžetov iz Tavžljev.
- Naprej: nepoznan.
- Zadnji: Franc Bavdek Jeršiče.
Če kdo še koga prepozna, naj prosim dopiše, ali popravi.
Značilno za tiste čase je, da so bile grabljice v belih rutah in belih predpasnikih, pa večina v dolgih rokavih. Prav tako moški v svetlih srajcah in slamnikih. Kako so prali ta svetla oblačila na roke, si je sedaj težko predstavljati.
Kraji v Vidovskih hribih so bili nekdaj za tiste čase zelo dobro razviti, gosto poseljeni in dobro vzdrževani. Prebivalci so se preživljali predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Kar nekaj moških je bilo tesačev, ki so tesali les za cimpre, so pa tudi hodili drugam npr. na Hrvaško. Tudi moj oče je hodil tesat v Slavonsko Požego, Zaprašič, Našice in tam okoliške kraje.
Ukvarjali so se tudi z izdelovanjem suhe robe, kot so lesene žlice, vejnice, košare, nečke največ pa zobotrebce. Kar nekaj jih je nosilo prodajat po drugih krajih po Sloveniji, rekli so, da gredo na »rajžo«. Na rajžo so od doma hodili peš čez Rakitno ali Borovnico in potem na vlak v Borovnici, Preserju ali Kamniku. Med temi rajžarji je bil redno moj ata, obložen s polnim nahrbtnikom lesenih žlic in kuhalnic, ob nahrbtniku pa je imel navezane majhne in večje vejnice.
Vsakič je domov prinesel kakšen spominek od Marije pomagaj na Brezjah. To je bil križec ali svetinjica Matere božje pa molek z zelo debelimi kroglicami, pa tudi lepo uokvirjeno sliko z deklico in dečkom, ki gresta po mostu čez nevaren potok, za njima pa jih skrbno čuva Angel varuh. To dvoje je imelo v »hiši« posebno mesto na steni in je na tem mestu še danes.
Veliko se jih je ukvarjalo z žagarstvom in mlinarstvom, saj je bilo izvirov in potokov vsepovsod. Kar nekaj mladih družin se je tiste čase odselilo v Ameriko, ali pa so bili tam samo nekaj let, da so zaslužili nekaj denarja in se potem vrnili domov k družini.
V zborniku Logaško okrajno glavarstvo iz leta 1889 je za šolo Sv. Vid nad Cerknico učitelj Henrik Likar kot predstavitev napisal:
Na jugu, kot mejnik med Vidovsko in Begunsko župnijo, stoji ponosno Stražišče, precej visok in vstast hrib, dalje pa Malo Stražišče, Ostri vrh in Čohov hrib, iz katerega se vidi Ljubljanska ravnina.
Izmed rečic in potokov omenit je: Iške, katera izvira pod Lužarji, v Vel. Laškej župniji pod imenom Mala Iška ter teče ob vzhodnej in severno vzhodnej meji, deli Vidovsko župnijo od Robske ob jednej Loški sodnijski okraj od Velikolaškega, Logaško okrajno glavarstvo od Kočevskega in ob jednej Notranjsko od Dolenjske. V Iško se izlivajo: Opečnik, izvirajoč pod vasjo Rudolfovo, teče nekaj časa ob Vidovsko-trojiški meji. Košutica izvirajoča pod vasjo Tavžlji in Črni potok, izvirajoč pod Čohovim hribom, goni lesoreznico in dva mlina; Zala, izvirajoča pod Pikovnikom, deli Vidovsko župnijo od Rakiške. Po teh potokih povečana teče Iška skozi Iško vas, ponikne v jame, ter se pri studencu na Igu zopet prikaže in potem izliva v Ljubljanico. Proti jugu teče rečica Cerknica, katera pod Hitenjem in Mramorovim v župniji Sv. Trojica iz jame priteče in precej lesoreznic goni, ter je pri izteku tako topla, da v najhujši zimi ne zamrzne. Pod vasjo Ponikve zapusti Vidovsko župnijo, ter teče proti Begunjami, potem skozi Cerknico, ter se v Cerkniško jezero izliva. Po celem toku goni lesoreznice in mline. Stranski potoki so: Stopnjak, kateri pod vasjo Hruškarji izvira in goni lesoreznico in mlin. Pod Stražiščem izvira Borovnišnica, goni več lesoreznic, ter teče potem proti Borovnici. Stoječih voda ni v tej občini,
Občina Sv. Vid šteje 150 kmetov, večji iz med njih redijo po 10, 12, 15 glav goveje živine. Živina je obče lepa predvsem sive barve. Konj je malo v tej občini. Razu s poljedelstvom peča se ljudstvo tudi izdelovanjem lesenih žlic, katerih na tisoče v Trst proda. Izdelujejo jih pa navadno le v zimskem času. Ljudsko materijalno stanje je srednje dobro.
Župljanska, ob enem šolska občina ima enorazredno ljudsko šolo ter šteje po ljudskem štetji 1880. l. 1521 prebivalcev in je politična podobčina glavne politične občine na Blokah.
Viri:
- Logaško okrajno glavarstvo; uredil Vojteh Ribnikar; izdalo Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega; Logatec 1889
Prispevek je napisala: Ana Ivančič.
Kraj: Jeršiče
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 31. 8. 2024
Oblika: kopija fotografije