Trilogijo Jerneja Anzelc- Petronovega iz Velikih Blok, ki smo ga najprej spoznali kot cesarskega vojaka na fronti v Galiciji, nato kot rudarja in delavca v daljnem Coloradu zaključujemo z družinsko sliko iz leta 1934 v domačem kraju. Pri katerem fotografu so se dali ovekovečiti na sliki, ni napisano. Najbrž je fotograf za popustitev napetosti ob slikanju povedal kakšno okroglo in pri hčerki Marici izvabil skrivnostni nasmešek v sicer strogem trenutku slikanja.
Jernej se je po prvih petih letih dela v Ameriki že pred prvo svetovno vojno vrnil domov in nato izkusil vse strahote Galicije. Srečno se je vrnil z bojišč in se leta 1919 poročil z Marijo Anzelc- Petračevo iz Hudega Vrha na Blokah. Dva Marijina brata Tomaž in Matevž sta bila ravno tako v Ameriki in tam z družinama tudi ostala. Najbrž pa so se zaradi te povezave lažje dogovorili za poroko. Ob poroki je bil Jernej star 32 let. Naslednje leto je bila rojena hči Marica, Jernej pa je takoj po njenem rojstvu za zaslužkom ponovno odrinil čez veliko lužo in se vrnil po petih letih. Tako je bil l. 1925 rojen sin Ludvik. Še enkrat je Jernej spakiral kovček, kupil karte in ponovno, tokrat tretjič, odšel v Ameriko. Skrb za kmetijo in otroke je vsakič prepustil ženi. Končno se je vrnil l. 1930 in naslednje leto je bila kot zadnji otrok rojena hči Tilka. Po vsaki dolgi odsotnosti rojstvo otroka in nove pridobitve za kmetijo. Zrasli so nov skedenj, kozolec, čebelnjak …
Jernej je bil po končni vrnitvi med ustanovnimi člani PGD Velike Bloke l. 1930. Ob prvem predsedniku Jožetu Rudolfu – Endrjaču in poveljniku Francu Anzeljcu – Pajku je prevzel mesto namestnika poveljnika. Zanimivo, da je bilo med pomembnimi ustanovnimi člani društva kar nekaj “amerikancev”: Škajžev Jože, Ulčarjev Jože st., Lenčkov Ivan in kot rečeno Jernej. Možje so vedeli, kako in kaj se dela po svetu, pa tudi prvi predsednik Endrjač je izhajal od Gregorjevih, ki so se tudi vrnili iz Amerike. Ti možje so okoli sebe zbrali močno ekipo in dali zagon hitremu razvoju društva.
Za bloške gasilce in mnoge družine je katastrofo pomenila druga svetovna vojna in meseci takoj po njej. Petronov edini sin Viktor se je znašel na poraženi strani, pozno pomladi l. 1945 je pri 20. letih končal nekje v Kočevskem rogu. Mlajša Petronova hči Tilka je šla po vojni na delo v ljubljansko porodnišnico, se poročila s strojnim inženirjem Korenom in odšla v Maribor. Breme kmetije je ob starših padlo na Marico. Marica ni obupala, a to je že druga zgodba.
Pretresi 20. stoletja so med drugim povzročili, da je iz naše vasi Velike Bloke izginil včasih najpogostejši priimek Anzelc – Anzeljc. Tako so se včasih poleg Petronovih pisali tudi Joštovi, Joškotovi, Pajkovi, Zogarjevi, Blaževi, Cempretovi in morda še pri katerih, pa jaz ne vem tega. Danes ni v Vel. Blokah nobenega s tem priimkom. So pa drugi in čas gre naprej, tudi pri Petronovih.
Viri:
- Vladimira Kraševec – Petronova, Velike Bloke
Kraj: Velike Bloke, Ljubljana
Datum: 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Vladimira Kraševec
Skenirano: 24. 10. 2024
Oblika: fotografija