Quantcast
Channel: Avtor neznan – Stare slike
Viewing all articles
Browse latest Browse all 1717

1975 Velike Bloke – Vlečnica na Liscu

$
0
0

Polihistor Valvazor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske opisal Bloke kot zibelko smučanja. V moderno dobo smučarije pa so Bloke stopile leta 1975. V tistem letu so bili organizirani prvi Bloški smučarski teki. Zaradi pomanjkanja snega so bili že prvi teki suhi. Takrat še nismo slutili, da to kaže kakšne bodo naše zime v naslednjih desetletjih. Istega leta je bila v organizaciji Turističnega društva Bloke in Konzorcija za izgradnjo zgrajena za tiste čase moderna smučarska vlečnica na Liscu (872 m) v Velikih Blokah. Ko sem dobil to sliko, so se mi spomini kar sami zavrteli nazaj.

Po temeljitih pripravah, ki so zajemale ustanovitev Konzorcija v takratni občini Cerknica, načrtovanje izgradnje, odkup zemljišč, golosek treh prog na Liscu in izbiro izvajalcev, se se začela gradbena dela. Zgradili so nov električni transformator v neposredni bližini spodnje postaje vlečnice, napeljali telefon in po načrtu dobavitelja vlečnice, firme Leitner iz Bolzana v Italiji, opravili gradbena dela na spodnji postaji, zgornji postaji in temeljih nosilnih stebrov. Montaža vlečnice se je pričela v začetku leta 1975. Izvajala jo je ekipa, ki je istočasno montirala vlečnici na Kaliču, ki jih je dobavil isti proizvajalec.

Bilo je pedenj snega, ko sem se v zimskem nedeljskem dopoldnevu odpravil peš na Lisec gledat kako poteka montaža vlečnice. Delavci so v čaše že zgrajenih temeljev postavljali nosilne stebre in prečne nosilce ter nanje pritrjevali baterije nosilnih koles za vlečno vrv. Postavljali so zadnja dva stebra na vrhu hriba, ko sem počasi lezel po strmini navzgor. Eden od delavcev je brez posebnega varovanja sedel visoko na prečnem drogu in montiral kolesa. Nenadoma je udaril močan sunek vetra od Radleka, stebra s prečko sta zanihala in se podrla po strmini. Delavec je padel s prečnega droga in drsel po snegu navzdol. Padajoči steber, ki je ob prevračanju podrl še naslednji par, je nesrečnika ujel in pomoči ni bilo. Udarec jekla po glavi je povzročil takojšnjo smrt. Ostali delavci so mi z vpitjem dopovedali, naj tečem v vas h gostilničarju Ivanu Miklavčiču s sporočilom o hudi nesreči. Prizor nesreče se mi je vtisnil v spomin za vse življenje. Ponesrečenemu fantu so po koncu izgradnje pod vrhom Lisca postavili spominsko ploščo. Igra usode je hotela, da se je tudi on pisal Ivan Miklavčič.

Eden od fantov, ki so delali na vlečnici, je slikan ravno pod vrhom. S seboj pelje leskove palice, ki so služile za pravočasno dviganje sider pred obračalno postajo. Levo od njega je že stala spominska plošča. Najbrž je bil slikan Stane Hrbljan – Jeršanov iz Velikih Blok, ki je prva leta delal pri vlečnici. Bloški fantje so opravili izpite za različna dela pri vlečnici – podajalci sider, strojniki in upravljalci žičnice. Poleg Staneta se spomnim Jožeta Jakopina, Andreja Skvarča in še nekaterih, ki so sicer delali na Gradišču in Novolitu. Nekaj časa je žičnica delala pod patronatom SAP Ljubljana, nato jo je prevzel TVD Partizan Nova vas. Jasne organizacije v takratnem sistemu niso uspeli postaviti. Velika težava je bila, da je ob izgradnji vlečnice zmanjkalo denarja za teptalni stroj in so le občasno za kakšno tekmo pripeljali stroj od drugje.

Neutrudni organizatorji smučarije na Notranjskem so vedeli za to pomanjkljivost in se pod vodstvom Franceta Krajnca na Brestovi strojegradnji sami lotili izdelave teptalnega stroja – ratraka. K delu so pritegnili Kovinoplastiko Lož in Kovind Unec. Na osnovi Tamovega kamionskega motorja in kabine so izdelali teptalni stroj. Pomanjkanje znanja in izkušenj za gradnjo tako specifičnega vozila je botrovalo temu, da je bila opravljena le ena poizkusna vožnja na Lisec po progi levo od spodnje postaje žičnice. Opravil jo je Drago Lunka. Od spodaj smo z zanimanjem opazovali vožnjo. Pod vrhom se je stroj ustavil in v celem snegu ni zmogel zadnje hude strmine. Nenadoma so popustile zavore in z neznansko hitrostjo je stroj nenadzorovano drvel po hribu navzdol. Drago je prisebno izskočil iz kabine tik pred smreko na sredi smučišča, stroj pa se je ustavil v globokem zametu daleč spodaj ob Bloščici. To je bil konec sanj o izdelavi teptalnih strojev na Notranjskem.

Leta 1989 je bil ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske zadnji večji poizkus, dati nov zagon smučarskim tekom in alpskemu smučanju na Blokah v takratni organizaciji. Gnila zima je vse skupaj ustavila. Dobili smo novo državo in občino, vlečnica pa je zarjavela in prerasel jo je gozd. Danes nihče več ne financira smučišč pod 1500 m nadmorske višine, črpanje vode iz potokov za zasneževanje zaradi biološkega minimuma ni dovoljeno. Županov Jožko od Fare je progo levo od vlečnice vzorno očistil in danes na njej večkrat vadijo jadralni padalci, pa kakšen nadobuden motokrosist občasno para živce vaščanom.

Na propadajoči hišici ob spodnji postaji vlečnice sem pred nekaj tedni na tabli le s težavo razbral pravila obnašanja na progi Lisec ter nekatere tehnične podatke vlečnice:
  • višina spodnje postaje 720 m
  • višina zgornje postaje 860 m
  • dolžina vlečnice 430 m
  • kapaciteta 900 smučarjev na uro
  • max. naklon leva proga 46 %, desna proga 48 % (gledano od spodaj navzgor)
  • obratovalni čas od 9. do mraka
Bločani in bloška občina so smučanju dali nov zagon v okviru Športnega društva Bloke in Tekaškega kluba Olimpija Bloke. Za pripravo tekaških prog sta na voljo dva teptalna stroja, ravnine in vetrove na planoti izkoriščajo številni kajtarji. Alpsko smučanje je kot kaže pozabljena zgodba tako, kot so pozabljeni entuziasti iz časov izgradnje bloške vlečnice in pokojni monter.
Kljub vsemu so se na Liscu mnogi otroci iz širše in daljne okolice naučili smučati in na Liscu so bili narejeni prvi koraki danes kar uspešnega zimskega turizma na Blokah.

Viri:

  • Jože Jakopin – Pajkov, Velike Bloke

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1975
Avtor: neznan
Zbirka: Jani Miklavčič
Skenirano: 22. 2. 2017
Oblika: 2 fotografiji



Viewing all articles
Browse latest Browse all 1717

Trending Articles