Quantcast
Channel: Avtor neznan – Stare slike
Viewing all articles
Browse latest Browse all 1719

1935 Rakek – Vodna postaja železnice

$
0
0

Glavni deli vodne postaje Rakek so:

  • zajetje na potoku Cerkniščica,
  • črpalna postaja Zelše,
  • vodni rezervoar na hribu,
  • vodni stolp na postaji Rakek z rezervoarji,
  • razvodna mreža in napajalniki na postaji Rakek,
  • cevovodi za vodo

Vodna postaja na Rakeku je imela obsežno vodovodno instalacijo, saj je bilo vodno zajetje na potoku Cerkniščica v Cerknici, od koder je bil 5 kilometrov dolg cevovod s cevmi notranjega premera 100 milimetrov do vodnega stolpa na postaji Rakek. Vmes je bila prečrpalna postaja v Zelšah (Miederdorf) in vmesni zbiralnik na hribu nad železniško postajo Rakek.

Iz Cerknišce je na višini 556 metrov tekla voda skozi filtrirne naprave v vodni zbiralnik, od koder jo je centrifugalna črpalka potiskala po cevovodu 2.446 metrov daleč do vodnjaka prečrpalne postaje v Zelšah. Vodnjak v Zelšah je bil globok 15,15 metrov in je imel tudi nekaj lastne talne vode, ki pa je v sušnem obdobju zmanjkala. Takrat so vodnjak polnili le z vodo iz Cerkniščice.

Iz vodnjaka v Zelšah na višini 548 metrov so vodo prečrpavali v 1.300 metrov oddaljen poljski rezervoar z volumnom 340 m3 na višini 571 metrov, od koder je voda gravitacijsko tekla v rezervoarje v vodnem stolpu na postaji Rakek na višini 558 metrov. V vodnem stolpu so bili štirje kovinski rezervoarji s skupnim volumnom 45 m3. Pred postajo Rakek je bil železniški vodovod povezan z občinskim vodovodom.

Prvotno v Cerknici ni bilo črpalke in je voda tekla v vodnjak v Zelšah le zaradi višinske razlike. Gravitacijski pretok iz Cerkniškega potoka v vodnjak v Zelšah je dosegel maksimalno 10 m3 vode na uro, kar pa je bilo takrat, ko je presahnil studenec ob vodnjaku veliko premalo. Zato so leta 1934 v poslopju pri zajetju in filtru v Cerknici vgradili centrifugalno črpalko z elektromotornim pogonom, ki se je vključila v obratovanje, ko je nivo vode v vodnjaku v Zelšah padel en meter pod dotočno cev.

V prečrpalni postaji Zelše sta bila dva stabilna parna kotla, parni stroj za pogon batne črpalke, v vodnjaku pa dva pulzometra. Studenec pri vodnjaku v Zelšah je poleti in v suhi zimi popolnoma presahnil, takrat je bila oskrba v celoti vezana na dotok iz Cerkniškega potoka.

Kapaciteta pulzometra je bila 16 m3 na uro pri 14 utripih na minuto. Pozneje so v črpalni postaji Zelše namestili dvovaljno, obojestransko delujočo batno črpalko s kapaciteto 16 m3  na uro.

Leta 1935 so črpalno postajo Zelše elektrificirali in tam vgradili dvostopenjsko centrifugalno črpalko, ki jo je poganjal elektromotor firma Elin z močjo 7,5 kW (10 KM). Njena kapaciteta je bila 27 m3 na uro.

Leta 1935 so prečrpalno postajo v Zelšah elektrificirali. V ta namen so na vodnem zbiralniku v Cerknici in prečrpalni postaji Zelše vgradili centrifugalni črpalki z elektromotornim pogonom. Parni stroj v Zelšah je ostal le kot rezerva.

Na postaji Rakek so bili štirje napajalniki. Trdota vode je bila okrog 14 0N.

Od leta 1858 dalje je bila železnica dolžna brezplačno oddati občini Rakek dnevno po 6 m3 vode. Tudi ko je bil leta 1912 zgrajen občinski vodovod na Rakeku, je občina še nadalje zahtevala omenjeno količino vode iz železniškega vodovoda.
 
 
 

- višina dimnika     22,12 m
- globina vodnjaka   15,15 m

Od podpisa Rapallske pogodbe do leta 1947 je bila postaja Rakek obmejna postaja, kateri so bile dodeljene tri lokomotive za premik. Tu so se ustavljali vsi vlaki, zato je bila poraba vode tako velika, da je obstoječa instalacija ni mogla zagotoviti, zato so uporabljali tudi vodo iz občinskega vodovoda.

Količina vode za leto 1953:
januar 11.132 m3
februar 13.964 m3
marec 14.220 m3

Rakek: 55 % uničenega v vojni, predvsem črpališče v Zelšah

Dva objekta sta bila porušena na območju Cerknice: na vodni postaji Rakek-Zelše je bil miniran vodnjak z vodno črpalko in elektromotor, v Cerknici pa elektro črpalka

Razmišljanje o muzejski zbirki vodne postaje Rakek v Cerknici

Začetna dela bi obsegala:

  • oblikovanje delovne skupine (odbora, nosilca dejavnosti in podobno),
  • ugotovitev sedanjega dejanskega stanja objektov,
  • ugotovitev lastništva in interesov lastnikov,
  • zbiranje dokumentacije, predmetov, fotografij itd.,
  • iskanje sponzorjev in finančnih virov,
  • anketiranje občanov,
  • priprava zgibanke.
  • Predavanja o železniški progi skozi Rakek; načrtovani povezavi.

Prispevek je napisal: Karel Rustja.

Kraj: Rakek
Datum: 1935 (ocena)
Avtor: neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 21. 1. 2015
Oblika: načrt



Viewing all articles
Browse latest Browse all 1719

Trending Articles