Na sliki je neznani francoski vojak. Domnevam, da je fotografija nastala med drugo svetovno vojno v Nemčiji v taborišču Stalag III A. Pomislil sem tudi na to, da jo je imel morda vojak pri sebi še iz časov, ko je bil še v svoji domovini in bi bila lahko posneta v Franciji.
Kakorkoli že je bilo, podaril jo je mojemu očetu. Sklepam, da sta se dobro razumela, saj je slika pristala v njegovem albumu.
Z desno roko, na kateri nosi prstan, se je prijel za pas. Na levi iztegnjeni roki pa ima ročno uro.
Ozadje na sliki ni dovolj razpoznavno, spominja na mostno konstrukcijo. Težko je ugotoviti, za kaj pravzaprav gre. Slovenski ujetniki so imeli stike tudi s francoskimi. Oče mi je pripovedoval o nekem Francozu, ki je imel veliko domotožje in je zelo hrepenel po domovini. Ni omenjal imena, ali pa si ga nisem zapomnil. Morda je bil to prav ujetnik na sliki. V Franciji obstaja spletna stran Prisonniers de Guerre, ki jo ureja Xavier Hervé. Na njej objavljajo fotografije neznanih vojnih ujetnikov in tako poskušajo ugotoviti s pomočjo obiskovalcev strani, kdo so ti ujetniki. Če jih opozorimo na ta prispevek, bomo morda kdaj izvedeli za ime in priimek tega neznanega vojaka.
Ob pogledu na sliko se spomnim resnične zgodbe o nekem drugem francoskem ujetniku, ki je preoblečen v uniformo železniškega delavca ušel iz nemškega ujetništva in srečno prispel domov v Francijo. Skril se je v podvozje železniškega vagona in uspel tako prepotovati vso dolgo pot do doma. Kaj takega je uspelo le redkim. Iz nemškega ujetništva je pobegnil tudi Cerkničan Vladimir Logar.
Iz tega časa izvira anekdota o medu. Med je je bil takrat prav dragocen. Kdor ga ni imel, ga je želel dobiti od tovarišev, ki so ga imeli. Vsaj malo. Problem je bil v medsebojnem sporazumevanju med ujetniki različnih narodnosti. Sporazumevali so se pač tako, kot so vedeli in znali: malo z besedami, ostalo z rokami. Nek ujetnik ni vedel, kako se reče po nemško med, znal pa je reči po nemško melasa (die Melasse). Takole je prosil za med: “Melasse, aber nicht Melasse, sondern …” (Melasa, ampak ne melasa, temveč …) Nato je zakrilil z rokami in skušal ponazarjati let čebele, žuželko, ki prileti in ga piči. Sogovorniku je postalo jasno, za kaj gre.
Vojak ima na sebi lepo srajco s kravato, oblečen je v uniformo francoske armade.
Skrbno počesan pozira fotografu, na obrazu mu igra rahel nasmešek.
Na hrbtni strani fotografije je napisal rokopisno posvetilo, pod katerim se je podpisal. Podpis je žal nečitljiv, mogoče ga bo lahko prepoznal kdo od njegovih potomcev.
Razberemo lahko naslednje izvirno besedilo:
En souvenir de notre bonne amitié
et de notre triste vie au camp de Luckenwalde.
Bonne santé à vous et à vos familles et à bientôt
l’heureux retour à la maison
17.9.1943 Signature (illisible)
Slovenski prevod bi se glasil takole:
V spomin na naše dobro prijateljstvo
in naše žalostno življenje v taborišču Luckenwalde.
Obilo zdravja vam in vašim družinam ter skorajšnjo
srečno vrnitev domov
17.9.1943 Podpis (nečitljiv)
Slovarček:
- Prisonniers de Guerre: vojni ujetniki
- Marjan Lavrenčič (fotografija in ustno)
Kraj: Luckenwalde, Nemčija
Datum: od leta 1940 do 1943
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18.11.2017
Oblika: fotografija
