Učenci osnovne šole na Rakeku sadijo čebulček.
Rakovška šola je imela tudi obdelan šolski vrt, še v času mojega obiskovanja šole. Le da tedaj na njem nismo več delali, smo ga le gledali in se učili teorije.
Nekdaj pa so se otroci z delom na šolskem vrtu učili tega, kar je te dni zelo moderno – samooskrbe.
Ideja o šolskem vrtu kot učnem pripomočki je že stara, udejanjila pa se je v 19. stoletju. Prvi šolski vrtovi so bile drevesnice, saj je oblast zelo vzpodbujala razvoj sadjarstva. Na začetku niso bili obvezni. Eden prvih zapisov o šolskem vrtu je iz leta 1842, ko je Anton Martin Slomšek napisal knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Maja leta 1869 je bil v Avstro-Ogrski sprejet državni ljudskošolski zakon, ki je uvedel splošno šolsko obveznost vseh otrok od 6. do 14. leta starosti. Z omenjenim zakonom so bili postavljeni tudi temelji šolskim vrtovom. Tako je 27. paragraf zakona določal, da se vsakemu učiteljišču odkaže primeren kos zemlje »za vajo v kmetijskih delih«; zahtevalo se je, da so učitelji, ki so skrbeli za tak vrt, o delu na vrtu poučeni. Leta 1880 je ministrstvo za uk in bogočastje zaradi velikega pomena kmetijskega pouka na učiteljiščih določilo, da morajo teoretični pouk v kmetijstvu spremljati praktične vaje na šolskem vrtu. Naloga šolskega vrta je bila že na začetku široko zasnovana: praktično znanje naj se opira na izkušnje. Druga poglavitna funkcija pa je bila vzgojna. V šolskem vrtu naj bi bili: primeri domačih listavcev in iglavcev, gredica za njihove sejance in pikirance, sadna drevesa, gredica za sejance in cepljence, kmetijska poskusna greda, zelenjavni vrtiček s toplo gredo, kompost, posamezno tehnično in gospodarsko pomembne rastline na robu gred, okrasne cvetlice, trajnice in vrtnice na obrobju in okrasnih gredicah, čebelnjak, voda/vodnjak, telovadišče sredi zelenja. Po letu 1918 so se lotili temeljite obnove šolskih vrtov, tako v organizacijskem kot pedagoškem smislu. Zakon o narodnih šolah iz leta 1929 je zahteval obvezno ureditev šolskega vrta za podeželske šole, za mestne pa po njihovih zmožnostih.
Skrajno levi še ni bil učenec, sklepam, verjetno je bil učiteljev otrok.
Druga z leve v sprednji vrsti je Ančka Poženel.
Fantič na desni ni najbolj primerno oblečen za delo na šolskem vrtu. Verjetno mu doma ni bilo delati, a v šoli je bil enak med enakimi.Viri:
- Vir: Slovenski šolski muzej pripoveduje: Učilnica v naravi: šolski vrt, včeraj, danes, jutri
Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija
