Slika močno spominja na prizor iz leta 2014, ko so Notranjsko prizadele velike poplave. Tudi takrat so na Planinskem polju iz vode štrleli le vrhovi drogov električne napeljave. Glede na to, da je slika iz župnijskega arhiva Stari trg pa sklepam, da je nastala nekje v Loški dolini ali na cerkniškem. Na to me napeljuje tudi izdelan splav, saj so deske položene preko dveh drevakov.
Približno dvajset let pred poplavo leta 1933 so izvedli delno regulacijo spodnjega dela Obrha in požiralnika Golobine, zato je bila Loška dolina nekaj let obvarovana velikih poplav, ki pa so se nekaj let pred katastrofalno poplavo leta 1933 začele zopet pojavljati. Vzrok je bilo tridnevno obilno deževje konec maja, ki je sledilo že tako deževnemu mesecu in je prišlo z zahoda. Planinsko polje se je spremenilo v jezero, Cerkniško jezero je močno narastlo in po tridnevnih nalivih doseglo največji obseg, kar so ga ljudje pomnili. Obrh se je razlil po poljih okoli Dan, Podcerkve in Nadleska in zalil tudi vasi. Cela ravnica od Dan do Pudoba in Kozaršč se je spremenila v jezero. Vodomer pri vhodu v požiralnik Golobina je 29. maja 1933 kazal višino vode 7,1 m, 31. maja je začela voda upadati za 20 cm na dan. Ob strugi Obrha je bila voda visoka 3,5 m.
Septembra istega leta so Notranjsko ponovno prizadele poplave. Takrat je bila poplavljena tudi Cerknica. O povodnji v Cerknici in Grahovem smo na naši strani že pisali.
Pa se pri tem še ni končalo. Naslednje leto marca je bila Loška dolina še vedno jezero. Dvotedensko obilno deževje v drugi polovici marca je povzročilo, da so se odprli do tedaj neznani bruhalniki in iz zemlje bruhali vodo v curkih visokih več metrov. Potoki so nenadoma postali hudourniki, požiralniki pa so ob izjemno veliki količini vode odpovedali. Največja količina vode je prihajala s pobočja Snežnika in vznožja Racne gore kot močan Obrh. Po ocenah strokovnjakov se je v nekaj dneh po dolini razlilo 30 milijonov kubičnih metrov vode, ki je poplavila približno 900 hektarov travnikov in plodne zemlje. Podobne poplave so se konec leta 1933 in v začetku leta 1934 pojavile kar petkrat in ljudje so se bali, da ne bodo imeli pridelka in bo poplavam sledila še lakota.
Že ob poplavi maja 1933 se je pokazala potreba po regulaciji Obrha in razširitvi požiralnika Golobina. Na hidrotehniškem oddelku banske uprave so že leta ležali izdelani načrti z izračunom stroškov in ljudje so si želeli, da bi se banska uprava čim prej lotila izvrševanja del. Je bilo kaj iz tega?
Prva proučevanja vodá Loške doline, regulacije Obrha in požiralnika Golobina so se začela že po veliki poplavi leta 1872, prva dela pa so se začela šele leta 1902 in so trajala do leta 1908 ter za dokaj dolgo dobo preprečila večje poplave.
Viri:
- Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (24.03.1934), letnik 15, številka 68. URN:NBN:SI:DOC-4PTEQTZI from https://www.dlib.si
- Slovenec: političen list za slovenski narod (28.05.1933), letnik 61, številka 121a. URN:NBN:SI:DOC-G7FWQ9PO from https://www.dlib.si
- Slovenec: političen list za slovenski narod (27.03.1934), letnik 62, številka 71a. URN:NBN:SI:DOC-6LT8NXM3 from https://www.dlib.si
- Slovenec: političen list za slovenski narod (27.03.1934), letnik 62, številka 71a. URN:NBN:SI:DOC-6LT8NXM3 from https://www.dlib.si
Kraj: Loška dolina
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 29. 7. 2012
Oblika: kopija fotografije