Sklepam, da je fotografija nastala med leti 1865 in 1867 v Postojni, približno v obdobju ustavne reforme Avstrijskega cesarstva ali malo pred tem, preden je nastala Avstro-Ogrska. Nemški naziv za Postojno je bil takrat Adelsberg, bila je trg, status mesta je dobila šele več kot štirideset let kasneje.
Na sliki je družina posestnika, mojega prapradeda Andreja st. in praprababice Josipine (Jožefe) Lavrenčič, roj. Dekleva, z dvanajstimi otroki. Avtor fotografije ni znan. Vsi so se lepo oblekli za fotografiranje. V tistih časih je bil to prav gotovo pomemben dogodek, za katerega so se morali posebej pripraviti. Fotograf je imel najbrž kar težko delo. Sprašujem se, kako jim je uspelo umiriti otroke, ki običajno ne zdržijo stati ali sedeti pri miru.
Prepoznavanje posameznih oseb na sliki ni bilo enostavno, saj je na hrbtni strani slike le skromna zabeležka. Moj ded Ivan je nekoč pred leti prinesel pokazat nekaj družinskih fotografij. Kar je ded vedel, je moj oče brž zapisal. Ded je tudi povedal, da so Lavrenčičevi živeli v zeleni hiši, v tistih časih je imela naslov Postojna 120. Danes pa je na Tržaški cesti 20, komaj je videti še kaj zelene barve na fasadi.
Šele veliko let pozneje sem izvedel od sorodnice Tatjane Milavec konkretnejše podatke o tej veliki družini. Vendar samo imena, ne pa kdo od njih je na fotografiji. Identitete otrok na sliki nisem mogel do zdaj zanesljivo ugotoviti, saj jih dejansko lahko samo ugibam glede na njihove znane rojstne podatke.
Prapraded Andrej in praprababica Jožefa sta imela po meni znanih podatkih dvanajst otrok. Sin Vincenc Pavel jima je preminil že kmalu potem, ko je dopolnil tri leta. Morda je prav on v materinem naročju, pri očetu na kolenu pa morda sin Anton. Prapraded je imel iz prejšnje zveze po dosegljivih rodoslovnih podatkih še tri sinove: Franca, Antona in Matevža. Le stežka si lahko predstavljam tako oddaljene čase in takraten način življenja.
Naj naštejem še Andrejeve in Jožefine otroke, za katere poznam le rodoslovne podatke (eden na sliki očitno manjka): Marija, Antonija, Avgusta, Matija, Josipina, Janez, Josip oziroma Jožef, Alojz, Maksimiljan, Andrej ml., Anton in Vincenc Pavel. Morda bo kdo od potomcev te velike družine prebral ta prispevek in pomagal razpoznati otroke na sliki.
Antonija se je kasneje poročila z Antonom Šaplo, Josipina s trgovcem Alojzom Kraigherjem st. – eden izmed njunih sinov je bil zdravnik in pisatelj Alojz (Lojz) Kraigher ml., Janez (Ivan) je bil oče slovenske gledališke igralke Mileve Zakrajšek, Jožef je kasneje postal gospodarstvenik in politik. Vsakdo izmed njih je imel svojo življenjsko pot, žal vem o drugih zelo malo ali sploh nič. Spominjam se otroških let, ko sem bil pri dedu Ivanu v Ljubljani in me je zabolel zob. Ded me je peljal k svojemu bratrancu Lojzu Kraigherju, ki me je odrešil bolečin, saj je bil tudi zobozdravnik.
Lavrenčičevi fantje so se radi ženili z Vičičevimi dekleti. Tudi moj praded Maks se je oženil z Josipino Vičič, hčerjo postojnskega župana Miroslava Vičiča, ki je bil pobudnik za ustanovitev gasilskega društva v Postojni.
Oče Andrej st., mož z brki, ima na kolenu sinčka, zadaj desno je ena od hčera. Na sliki ima okrog petinštirideset do sedeminštirideset let. Bil je premožen človek in velik domoljub. Kot poslanec se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je tudi prostozidar [1]. 
Mati Jožefa, roj. Dekleva je bila Andrejeva sestrična iz Ilirske Bistrice in tri leta mlajša od Andreja. Ne vem, če so se takrat zavedali, kakšne posledice ima to lahko za potomstvo [1]. V naročju ima hčerkico ali morda sinčka, saj so takrat tudi fantke oblačili v oblekice.
Ocenjujem, da imata dvojčka Andrej ml. in Maks na sliki približno tri do največ štiri leta. Glede na to sem lahko določil tudi letnico družinske fotografije.
Zanimivo je, da tako mirno pozirata fotografu. Maks (desni) je bil moj praded.
Dolgo sem sklepal, da je mladenič z brki najstarejši sin Franc oziroma Franjo iz Andrejeve prejšnje zveze. Na posnetku ima po rodoslovnih virih dvaindvajset do štiriindvajset let. To prepričanje so mi nekoliko omajali kasnejši rodoslovni izsledki, objavljeni na spletu, saj je imel Andrej st. po njih od prej še dva druga sinova.
Za to gospodično menim, da je najstarejša hči Marija, ki se je razmeroma kmalu po nastanku družinske fotografije poročila z Alojzem Domiceljem iz Zagorja. Iz njune zveze izvirajo vsi nadaljnji Domiceljevi, tudi tisti na Rakeku.
Usoda je v novejšem času spet povezala Lavrenčičeve z Domiceljevimi, ker sem se jaz poročil z Jasno Kalemba, nečakinjo Ljubice Domicelj, roj. Kalemba. Pokojna Ljubica je bila soproga pokojnega Uroša Domicelja.
Zabeležko na hrbtni strani družinske fotografije je zapisal moj oče Marjan, ker ded Ivan ni vedel kaj več kot to, kar je zapisano:
“Družina Lavrenčič v Postojni: spodaj dvojčka Maks in Andrej (Maks je desni) (Maks je oče Ivana)”
Viri:
- Ivan Lavrenčič (fotografija in ustno)
- [1] Pisno in ustno pričevanje profesorice umetnostne zgodovine Tatjane Milavec, roj. Šapla, pravnukinje Andreja Lavrenčiča st.
- Imenik vseh gospodov deželnih poslancev (dr. Janez Bleiweis pod tekočo številko 5, Andrej Lavrenčič pod tek. št. 19) – www.dlib.si
- Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, str. 254 (Lavrenčič Jožef), Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1983
Kraj: Postojna
Datum: okrog leta 1865
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: fotografija nalepljena na karton