Cicibani, letnik 1968 (1.a in 1.b), so novembra 1975 za Dan republike postali Pionirji. Pišem z veliko začetnico, ker smo se tudi mi tedaj po sprejemu počutili večji in bolj pomembni. Nič več otroci, ampak Pionirji.
V rajnki Jugoslaviji smo bili osnovnošolci rangirani med cicibane, pionirje in mladince. Vsak prestop v višjo stopnjo je bil obeležen s proslavo, svečano zaobljubo in seveda z izkaznico. Ob sprejemu v Pionirsko organizacijo smo dobili še rdeče rutke in modre titovke. Kasneje naj bi jih nosili ob vsaki pomembni proslavi. Sodeč po starejših pionirjih v ozadju, se to pravilo ni povsem upoštevalo.
Ja, pa še tortico in sok smo dobili ob sprejemu.
Starejših pionirjev ne bomo naštevali, čeprav smo jih kar nekaj prepoznali. Ampak za na ta dan so bili “taglavni” pač novi pionirji.
Spredaj v karirastih hlačah Pavlina Urh, levo za njo je Matjaž Cvetko. Desno poleg Pavline je Marta Prevec.
Z leve stoji Mateja Meljančič. Za njo Tone Urbas. Desno poleg Mateje so Matjaž Žnidaršič, Karmen Otoničar in Borut Skuk.
Z leve so v sprednji vrsti Vida Hren, Franci Vrtarič (gleda novo izkaznico), Matjaž Šega in mala Radka Hlebec. Radka še ni bila pionirka. Verjetno je bila samo na obisku. V ozadju je tovarišica 1.a razreda Marija Hlebec.
Častna pionirska – Svečana pionirska zaobljuba
Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj in ko odrastem koristiti naši socialistični domovini Jugoslaviji in vsem njenim delavnim ljudem. Obljubljam, da bom zvest tovariš in dober človek. Vse moje delo in ravnanje naj pokažeta, da sem vreden otrok svojega ljudstva in vreden član velike družine narodov, ki hočejo po poti napredka, pravice in miru.
Dati častno pionirsko (besedo) ni bil mačji kašelj, saj je pionir:
- P = pošten
- I = iskren
- O = olikan
- N = neustrašen
- I = iznajdljiv
- R = radodaren
Viri:
- Wikipedia
Kraj: Cerknica
Datum: 1975
Avtor: neznan
Zbirka: Matjaž Žnidaršič
Skenirano: 4. 11. 2018 (Matjaž Žnidaršič)
Oblika: fotografija