Kadar moji vnukinji kaj ni prav, reče: »Ni mi všeč!« Tudi meni ta slika ni. O vsem mogočem so pisali časopisi, tudi o neznatnih nesrečah, o tej pa nič. V nobenem časopisu nič, tudi Jelen v svoji knjigi ne, kar pomeni, da ni šlo za partizansko sabotažo.
Vse kar najdem na spletu, je objava na spletni strani Stare slike o nesreči, ki je bila leta 1944 na Rakeku, pa se je kasneje ugotovilo, da je bila v Logatcu. Dobro je, da so objavo na Starih slikah povzele skoraj vse spletne strani, ki pišejo o vlakih in železnicah. To pomeni, da delamo dobro. Obstajata dve sliki, hrani pa ju Železniški muzej, ki ju je dobil od dveh različnih darovalcev. Na že objavljeni je datum 8. september 1944, ta pa naj bi bila iz leta 1943 čeprav je evidentno, da gre za dve fotografiji istega dogodka le z dveh nasprotnih si strani. Kako je do tega prišlo, me res zanima, ker kot je zapisano v komentarjih že objavljene slike, to jim še v ameriških filmih ne bi uspelo.
Štirideset let kasneje se je v Divači zgodila najhujša železniška nesreča v Sloveniji. V na tretjem tiru stoječ potniški vlak se je zaletel tovorni vlak in uničil zadnje tri vagone potniškega vlaka, zadnji je bil popolnoma zmečkan. Umrlo je 31 ljudi, 34 je bilo ranjenih. Med železničarji, ki so odstranjevali posledice nesreče, je bil tudi moj ata, ki je vse povedal le z eno besedo – »masaker«.
»Ta mladi« smo bili takrat na morju v Poreču in sklenila sem, da na počitnicah ne bom jemala v roke nobenega dela, ne tiskanega, ne katerega drugega. Neko jutro pa je bilo v trgovini Delo vse črno. Zanimalo me je, kaj se je zgodilo, menda nas niso napadli Italijani, Avstrijci ali morda celo Hrvati, mi pa tam dol. Pa sem ga kupila. Seveda mi je bilo žal, saj so bile že slike same grozljive. Kako je moralo biti šele v resnici! Statistično gledano pa je vlak najvarnejše prevozno sredstvo. In ne me prepričevati, da je to letalo. Sem se enkrat peljala z njim (pravzaprav sem se dvakrat, ker sem morala še priti še domov) pa je bilo kot cerkveni oklici – enkrat za trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več.
Ne gre mi v glavo …, pravi železničar.
Pa še marsikomu drugemu tudi ne. Le kako mu je uspelo!
Slovarček:
- Jelen: Jože Simšič – Jelen, slovenski partizan, častnik, zgodovinar, pisatelj in prvoborec
Kraj: Logatec
Datum: 20. 4. 1944
Avtor: neznan
Zbirka: Muzej Slovenskih železnic, inv. št. 1008-0601
Posredovano: 8. 11. 2017
Oblika: skenirana datoteka