Pastirčki pasejo nad Travnikom v smeri proti Belim Vodam – v Gredah. Tu so imele gospodinje iz Travnika gredice, kjer so sejale presad. V ozadju se eno lepo vidi, ograjena je s prepletenimi leskovimi vejami, da ne bi živina zašla v škodo in popasla tako dragocene sadike. Ko so gospodinje po njivah poflancale sadike zelnic in kavro, so sadike populile, grede prekopale in nazaj poflancale kavro. Moja mama je v gredico posejala tudi solato in posadila ozimni česen. Gredice so v vasi vedno ležale na takem mestu, kjer je bila slana zelo redko (visoka sončna lega).
Krava je bila še kako potrebna v vsaki kmečki družini. Preskrbovala jih je z mlekom in z mlečnimi izdelki. Pri nas smo imeli navadno dve dojni kravi. Mleka je bilo dovolj, ker ga takrat v Novem Kotu ni nihče odkupoval, zato se je mama znašla po svoje. Poleg navadnega, kuhanega mleka, ki smo mu rekli presno mleko,je mleko tudi kisala v lončenih posodah – latvicah na toplem v kuhinjski omari. Na skisanem mleku se je na površini naredila debela smetana. Smetano je pobrala z žlico in jo shranila v drug lončen lonec. Navadno je v treh dneh nabrala toliko smetane, da smo lahko delali puter. Nikoli nismo delali putra iz sladke smetane, ker nismo imeli posnemalnika. Smetano smo meli v leseni pinji. Včasih se je puter naredil zelo hitro, včasih pa, če je bilo v prostoru pretoplo, je proces trajal dlje in roke so me bolele od neprestanega štokanja. Za puter pri nas nismo imeli modelčka. Stepeno surovo maslo je dala v posodo z dvema ročajema in ga s potresanjem oblikovala v ovalno obliko. Okrasila ga je z žlico. Na sredini je naredila vrtnico, potem pa na obe strani nadaljevala z okraskom. Pri tem je bila zelo domiselna. Še bolj se je potrudila, če je šel puter v prodajo, imela je nekaj stalnih odjemalk. Pinjeno mleko smo pili za žejo, ali pa so ga pojedli prašiči.
Iz kislega mleka je mama delala skuto. Posodo s kislim mlekom je postavila na rob štedilnika, ker ni smelo zavreti. Mleko se je ločilo od vode in naredile so se majhne bele grudice. Ko je tekočina postala prozorna, je to zmes vlila v cedilo, obloženo z gazo ali s kakšno drugo belo redko tkanino, da se je precedila. Nato je skozi gazo tekočino še ožela. Nastala je bela kepa – zelo dobra nemastna skuta. Tudi to je prodala, če je imela priložnost, saj doma smo imeli za domačo uporabo vsega dovolj. Uživali smo presno in kislo mleko ter belo kavo – navadno s koruznimi žganci. Puter in kislo smetano smo si otroci mazali na doma pečen črn kruh, maslo pa je mama rabila za peko potice, piškotov, zabelo za štruklje … Pravi mojster pa je bila pri peki skutine paftice.
V naši družini nismo bili lačni mleka ne mlečnih izdelkov, pa se otroci tega nismo zavedali, ker je bilo teh dobrot dovolj vsak dan. Otroške oči pa so velike in pri sosedovih je vedno boljše kot doma in smo si včasih zaželeli kaj drugega. V marsikateri družini pa bi bili otroci lačni, če ne bi bilo krav oziroma njihovega mleka.
Živina muli sočno travo, pastirčki pa si pripovedujejo zgodbice in šale. Pasejo Marija Sterle por. Mohar (stara deset let), Alojz Levstik in Anton Grbec. Iz gornje gredice so večkrat spulili kolerabo, jo v rosi očistili in si jo privoščili za malico.
Modelčka za puter – veliki za pol kilograma, mali pa četrt kilograma.Slovarček:
- latvica: plitva lončena posoda
- puter: surovo maslo
- paftica: zavitek
- presad: sadike zeljnic in kolerabe
- poflancati: posaditi
- mesti mleko: delati maslo v pinji
- pinja: lesena pokonča posoda
- kavra: koleraba
- štokanje: pomikanje štipce gor in dol, pride od ticket
- štipca: del pinje (dolgo leseno držalo, ki se konča s preluknjano okroglo leseno ploščico)
Viri:
- ustni vir: Marija Mohar
Kraj: v Gredah nad Travnikom – Loški Potok
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Mohar, Miloš Toni
Skenirano: 13. 12. 2018
Oblika: fotografija