Katoliško izobraževalno društvo z Rakeka je bilo zelo zagreto pri pripravljanju iger, ki so jih predstavljali v Ljudskem domu. V tem so bili zelo dobri in igre so bile dobro obiskane. Imamo tudi nekaj fotografij, ki so brez datuma, ki ga bomo ugibali, in brez navedbe imen igralcev. Vsi na sliki so mi tako zelo znani, ampak na vsaki sem spoznala vsaj enega.
Leta 1934, plus – minus dve leti, je društvo naštudiralo igro »Revna kot cerkvena miš«. Igro je napisal Ladislas Fodor, rojen 1898, madžarski pisatelj in scenarist česar iz imena samega ne bi nikdar ugotovili, kajne, in deloval je še pod mnogimi drugimi, podobnimi imeni: Ladislaus Fedor, Ladislao Fodor, Laszlo Fodor, Laszlo Fodor. Kariero je začel kot novinar v Budimfešti Budimpešti in v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja napisal več odrskih komedij. Filmske priredbe po njegovih delih so snemali v Nemčiji, Angliji, Franciji in ZDA že v začetku tridesetih letih. Živel je na Dunaju, ki ga je leta 1938 zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji zapustil, saj je bil Žid. Odšel je v Francijo in od tam v Ameriko, kjer je bil v Hollywoodu soavtor več filmskih scenarijev. V petdesetih letih se je vrnil v Evropo in živel v Zvezni republiki Nemčiji vse do svoje smrti leta 1978.
Po njegovi igri »Revna kot cerkvena miš« so v Nemčiji posneli muzikal, v Angliji komedijo in na Madžarskem film. Igra je bila zelo priljubljena tudi na slovenskih amaterskih odrih. Začetni prizor prikazuje razvoj londonske banke Steele, ki je zelo napredna, saj je med prvimi uvedla jeklena peresa, pisalne stroje in domofon. Gospod Steele strogo loči zasebno in poslovno življenje in zato odpusti tajnico, ki ga je skušala zapeljati, da bi postala njegova ljubica. Na prosto mesto zaposli Betty Miller, ki se sama predstavlja kot cerkvena miš in pokaže Steelu, kako učinkovita in sposobna za delo je. Kmalu postane neprecenljiva, a se pritožuje, da jo Steele vidi le kot dobro delavko ne pa tudi kot žensko. Ko mora v Parizu zaključiti velik posel, se popolnoma preobrazi in tako ugotovi, da je privlačna za moške tudi kot ženska.
Rek »revna kot cerkvena miš« je zelo pomenljiv, saj naj bi pomenil tudi to, da je Cerkev prav zato tako bogata, ker še svojim mišim ne privošči hrane. Kot vsa živa bitja tudi miši potrebujejo hrano za preživetje. V cerkvah hrane ni, zato so miši revne – shirane. Pomembna je tudi razlika med mestno in vaško mišjo. Na vasi se tudi pozimi vedno najde kaj za zobanje, v mestu pa je bolj betonsko.
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija