1953 Ulaka – Spominski obesek ob odkritju spomenika

Spomenik, ki je videti kot da izrašča iz kamnitega vrha Ulake, je eden največjih in najbolj impozantnih iz tega časa v Sloveniji: Zasnovala sta ga arhitekt Vinko Glanz in kipar Boris Kalin. V spodnjem delu, ki ga pokriva kamnita ploščad, je kostnica, nad njo pa prostor, v katerem so na stenah pritrjene marmorne plošče, na katerih so po vaseh zapisana imena žrtev okupacije, skupaj 419 padlih in umrlih iz Loške doline. Nad vhodom v spomeniško zgradbo je bronast relief, nad temi prostori pa se okoli osrednjega stebra dviguje pet visokih kamnitih lokov. Med njimi je na obeh straneh bronastega reliefa v višini stropa postavljenih po osem zaobljenih stožčastih stebrov iz belega marmorja. Do osrednjega prostora spomenika, ki ga zapirajo umetniško izdelana bronasta vrata z rešetko v obliki vitice s trni in letnicama 1941 in 1945, vodijo kamnite stopnice. Osnova spomenika je iz skrbno obdelanega domačega kamna, vgrajenega pa je tudi precej belega in sivega marmorja in brona. Vrhove petih lokov krasi zaključek iz belega kamna in tudi v osrednji steber, ki združuje loke, je vgrajen valjast bel vstavek.

Tloris vrhnjega dela spomenika ima pet enakih krakov, bronasti relief pa prikazuje ljudi v uporu in trpljenju, ki ga je prinesla okupacija, in boj za osvoboditev.

Spomenik na Ulaki je bil dolga leta simbol Loške doline, prisoten na skoraj vsaki razglednici in publikaciji, ki je opisovala Loško dolino, v novi državi pa je bil nekako odrinjen na stran in pozabljen. Pa je škoda, saj je veličastno umetniško delo in priča strašnih časov, ki jih je preživela Loška dolina.

Na papirnatem obesku, ki ga je prejel vsak (?) udeleženec odkritja spomenika, je s črnim natisnjen datum odkritja spomenika, v ozadju se vidi mogočni beli Snežnik in pod njim temni gozdovi, nad spomenikom pa se boči bel napis Loška dolina. Ne vemo, kdo je obesek oblikoval, kdo založil in kdo in v kakšni nakladi ga je natisnil. Danes je gotovo že velika zgodovinska redkost.