Vaški vodnjaki so bili v preteklosti poleg cest najpomembnejša krajevna infrastruktura. Z različnim poimenovanjem: štirna, b’č, korito, beden, redko vodnjak, so bili življenjskega pomena za ljudi, živino in požarno obrambo. V Velikih Blokah so vaščani leta 1903 na stalnem izviru pod Bloškim hribom uredili zajetje, položili litoželezne cevi in v dveh letih zgradili v vasi zgornjo in spodnjo štirno. Za sto let so si uredili dotok pitne vode v vasi. V letih pred drugo svetovno vojno so bile ob izviru zgrajene vojašnice, vendar je vojska za svoje potrebe napeljala samostojen vodovod iz izvira v Slivnici. Danes imamo v vseh vaseh na Blokah dovolj dobre pitne vode iz izvirov Iške, živina jo pije iz napajalnikov v hlevih ali na pašnikih. Štirne so tako samo še za spomin in okras vaških jeder.
Sliko Janeza Škrabca – Malizjevega je ob nedeljskem napajanju para volov pri zgornji štirni, leta 1955 ali kakšno leto prej, posnel neznan fotograf. Dva čudovita sivca sta si dvakrat dnevno gasila žejo in se ob tem ogledovala v vodnem zrcalu. Mazejeva hiša v ozadju je bila še brez fasade in videti je, kako so se bloške hiše preurejale. Ko je slamnato streho nadomestila strešna opeka, so spodzidali nekaj šar in s tem pridobili sobe na podstrešju. Vzidali so tudi večja okna. Ob naslednjih preureditvah so hiše postale enonadstropne in dobile kakšen balkon.
Poleg kmečkega dela je bila za bloške kmete pomembna živinska kupčija. Že leta 1889 je Vojteh Ribnikar v “Zemljepisnem in zgodovinskem opisu Logaškega okrajnega glavarstva” pri poglavju o Blokah zapisal:
“ Stan živine je tukaj skoraj slab, nekatere vasi imajo majhne in slabe pašnike, radi tega je pa tudi število goveje živine le majhno. Kmetje ne pridelujejo toliko, kakor potrebujejo za svoj vsakdanji živež. Prisiljeni so prepeljavati trame in žaganice iz Kočevja in Ložkega potoka na Rakek. Zopet drugi preganjajo vole in krave iz sejma v sejm, posebno pa v Trst, Sežano in Gorico. Sploh so Bločani kot prebrisani volovski in kravji barantači dobro poznani; vsaj je znana prislovica: ” Če Bločana ni, tudi sejma ni!”

Pri Malizjevih sta hlev in skedenj malo nižje od hiše. Ko je neko zimo zapadlo veliko snega, se je sesul še iz hiše, hleva in skednja na dvorišče in do hleva so morali iz hiše narediti v snegu pravi tunel. Ko je šel gospodar zjutraj v hlev, mu je v tunelu naproti prišel vol. Ponoči se je žival odpela od jasli, curik po tunelu ni bilo moč, ampak hajd naprej v vežo, da so vola v hiši obrnili in nazaj v hlev k jaslim.
Janez, ki je imel pet bratov in dve sestri, je umrl že leta 1974. Žena Justina in otroka so, tako kot večina Bločanov, kmetovanje po starem opustili. Že pred letom 1970 so se pojavile kosilnice – največkrat italijanske BCS, nato pa traktorji IMT in različni priključki. Marsikateri gospodar je moral za nekaj let na delo v Nemčijo, da je z zaslužkom in skrajno varčnostjo lahko nabavil kakšen stroj. Zadnji bloški vol je bil prodan okoli leta 1990. Le v ljubljanskih mesnicah na tržnici so kljub temu še dolga leta oglaševali prodajo mesa bloških volov. Blagovna znamka bi posebej prav prišla danes, ko smo pod vtisom sumljivega mesa iz celega sveta, pa norih krav itd. Žal je čas plemenitih bloških volov za nami. V spomin nanje je umetnik Mišo Strman iz žice zvaril skulpturo vola in jo postavil ob cesto v Zavrhu, kjer jo ogledujejo pohodniki na Krpanovi poti.
* * *
Ob tej sliki sem se skušal spomniti ukazov, ki smo jih uporabljali za vole in volovsko vprego:
- auf! : vstani – če je vol počival
- hajd, dijo! : naprej
- štu, nazaj ali curik! : nazaj
- ljes, h sebi! : levo
- hout! : desno
- stop se! : premakni se z zadnjim koncem (npr. ob krmljenju ali če je vol prestopil vprežno šrango)
Vsi ukazi so bili na nek način podkrepljeni s potiskanjem živali v eno ali drugo smer ali rahlim udarcem z gajžlo. Pametni voli so ubogali ukaze in je voznik pri vožnji lahko sedel na vozu. Ob ukazih se je vola poklicalo po imenu: Sivko, Sivc, Lisko, Muro, Plavc (vol svetle dlake) …
Slovarček:
- šara: vrsta opeke v zidu
- gajžla: bič
Viri:
- Milena Škrabec, Velike Bloke
- Vojteh Ribnikar, Logaško okrajno glavarstvo, 1889
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Milena Škrabec
Skenirano: 21. 3. 2016
Oblika: fotografija