Brestove jubilantke iz Gorenjih Otav so se fotografirale pred stavbo nekdanje Brestove Iverke, ki je v tistem času že bila preseljena na novo lokacijo v Podskrajniku.
Spredaj stojijo Alojzija Purkart in njeni svakinji ter sestri Jožefa in Zofija Purkart, vse tri Malčkove iz Gorenjih Otav. Na koncu vrste pa stojita še Majda Kovačič – Antonova in Marija Koščak – Koščakova prav tako iz Gorenjih Otav.
Zadaj stojita Marija Koščak s Pikovnika in Majda Borštnik iz Begunj, ki se je poročila v Gorenjih Otavah, sledi Fani Doles – Mežnarjeva iz Gorenjih Otav, Marinka Doles – Pikonkova iz Pikovnika in Danica Zalar – Betačeva iz Gorenjih Otav.
Brest mi je ohranjen tako globoko v srcu, da sploh ne zmorem zapisati “nekdanji”. Bil nam je vsem Brestovim delavcem kot oče in mati. Te besede sem mnogokrat slišala od mnogih bivših sodelavcev Bresta. V sedemdesetih letih je dajal zaposlitev in kruh okoli 2.500 delavcem. Na delo so prihajali iz vseh, tudi iz najbolj oddaljenih vasi in krajev takratne občine in tudi iz Rakitne. Vozili so jih Brestovi avtobusi z Blok, Grahovega in Martinjaka, z Rakeka, iz takratnih Žilc in Cajnarjev, iz Rakitne in Gorenjih in Dolenjih Otav ter Begunj.
Brestovka sem bila deset let, še prej pa vsa štiri leta srednje šole tudi Brestova štipendistka. To so bili nadvse lepi in srečni časi mojega delovno- aktivnega življenja. Mnogim nam je Brest ostal v srcu in lepem spominu tudi zato, ker je podjetje na več ravneh nadvse skrbelo za počutje in zdravje svojih zaposlenih. Vodstvo Bresta se je globoko zavedalo, da prazen žakelj ne stoji pokonci, zato je bil v vseh izmenah, tudi ponoči, delavcem nuden izdaten in zdrav topel obrok. Vsakemu delavcu, če je le želel, je bilo omogočeno letovanje na morju, bodisi v prikolicah ali v apartmajih. Zaposlene so vzpodbujali k rekreaciji in športu in kar je tudi zelo pomembno: Brest je dobro skrbel tudi za vsesplošno izobraževanje zaposlenih, za štipendiranje pa tudi za obveščenost o poslovnih načrtih in raznih dogajanjih v podjetju.
V ta namen sta redno izhajala kar dva interna časopisa; Brestov obzornik mesečno in Informator vsak teden.
Za dobro počutje delavcev je skrbelo, poleg sindikata, kar nekaj referentov, kot so: referent za izobraževanje in štipendiranje, referent za stanovanjska vprašanja, referent za šport, referent za kadrovske zadeve in socialna delavka za socialna vprašanja.
Brest je posvečal veliko pozornosti tudi svojim zvestim delavcem-jubilantom. Za 10, 20 in 30 let svojega dela na Brestu so prejeli denarne nagrade. Osebne čestitke pa so bili deležni na skupni slavnostni prireditvi, ki ji je vedno sledilo še slavnostno kosilo in prijetna zabava.
Spredaj stojita:
- Alojzija Purkart in
- Jožefa Purkart iz Gorenjih Otav.
Zadaj stojita:
- Marija Koščak s Pikovnika in
- Majda Borštnik iz Begunj pri Cerknici.
Spredaj stojijo:
- Fani Doles,
- Zofija Purkart in
- Majda Kovačič iz Gorenjih Otav.
Zadaj:
- stoji Marinka Doles s Pikovnika.
Na fotografiji so:
- Majda Kovačič,
- Danica Zalar in
- Marija Koščak iz Gorenjih Otav.
Viri:
- Fani Doles
Kraj: Cerknica
Datum: 1974
Avtor: neznan
Zbirka: Fani Doles
Skenirano: 8. 1. 2019
Oblika: fotografija