Kovačev Andrejc (Andrej Meden) je bil kljub svoji zaostalosti v duševnem razvoju “poseben” vaščan. Med domačini je bil priljubljen, saj je bil vesele narave, vedno nasmejan in vsem ustrežljiv. Tak kot je na fotografiji, nasmejan, prisrčen, je bil večino dni svojega življenja in takega imamo mnogi še danes v spominu.
Vaščanom je rad pomagal pri različnih opravilih. Pri Koščakovih je sosedu Jožetu vedno pomagal pri futranju živine v štali, Mehlinovi Pavli je velikokrat pomagal peljati koreto naloženo s travo, Malčkovi Zofiji pa je skoraj vedno pomagal nesti škaf vode iz njihove štirne do njenega doma. Doma je prav vsak dan opravil vsa dela v štali. Živali je imel rad in je zanje lepo skrbel.
Še posebno radi smo ga imeli otroci, saj je kljub zaostalosti in svoji še dodatni bolezni (epilepsiji) z nami hodil v šolo. Z vsemi generacijami učencev je obiskoval le prvi razred. Učitelj mu je dovolil sedeti v zadnji klopi, kjer je mirno poslušal. Le če smo ga dražili, se je močno razjezil in potem ga je bilo težko potolažiti. To je najbolj uspelo le učitelju in njegovi stari mami, ki je bila njegova brezpogojna zavetnica. Kolikokrat nas je otroke prosila, naj ga ne dražimo, ker je “bolan”.
Skoraj do sedemdesetega leta je skupaj z ostarelo mamo živel na njihovi domačiji. Ko je mama umrla, pa je moral zapustiti svoje domače okolje, kjer je živel svoje zadovoljno življenje in se počutil varno. Oditi je moral daleč od doma, od svojih sosedov in sovaščanov, prijateljev, sorodnikov, v posebno institucijo.
Morda bi bila zanj ustreznejša rešitev, če bi ga kakšen dober sosed vzel v nekakšno rejništvo, pa kaj ko so tudi vaščani zvečine tudi sami že stari, mlajši pa po službah.
Vsekakor bi bilo za ljudi, kot je Kovačev Andrejc, potrebno v naši družbi uveljaviti bolj ustrezno oziroma bolj človeško rešitev, saj nam sovaščanom poka srce, ko ga nemočno spremljamo v nam vsem, predvsem pa njemu tujem okolju.
Slovarček:
- futranje živine: krmljenje govedi
- koreta: ročni voziček za prevoz poljščin
- škaf: leseno vedro za prenašanje vode
- štala: hlev, bivališče za domače živali, predvsem za govedo in konje
Viri:
- Zvonka Ješelnik,
- Iva Kovač.
Kraj: Gorenje Otave
Datum: 1968
Avtor: neznan
Zbirka: Iva Kovač
Skenirano: 25. 2. 2019
Oblika: fotografija