Fotografija veselih fantov je nastala na dvorišču Bonačeve gostilne v Begunjah avgusta 1956. Fantje stojijo v senci kostanja ob balin placu, ki je ograjen z deskami.
Zadaj na desni strani vidimo gostilniško verando, z nje so bile stopnice na dvorišče. Zadaj levo pa je Debevča hiša, stanovanjski del je bil ometan in pobeljen, klet in hlev pa imata še gol zid.
Leta 1957 so nastopili v Begunjah Avseniki, mislim, da je bilo to v mesecu avgustu, verjetno ob žegnanju. Tisto nedeljo je nastala tudi ta fotografija. Na sliki smo fantje dveh skupin. Eni so starejši in so že odslužili vojaški rok, drugi pa še nismo bili pri vojakih. V čem je problem? Dekleta, ki prej »dozorijo«, so zelo privlačne za fante, ki so že odslužili vojaški rok. Onih mlajših pa so se bale, kdo jih bo čakal dve leti. Zato so se izogibale kakšnih telesnih stikov. Če se je kakšna malo več upala in se pustila malo pobožati, si bil ves »blažen«. Tako ti ni ostalo nič drugega, kot da greš na veselico, pa še tam si se moral včasih zaradi grožnje umakniti pred 30-letniki.
Leta 1955 ali -56 je bila v Selščku v gostilni Pri Janezu veselica. Ena punca me je vprašala, če grem z njo plesat. Saj nisem kaj prida znal, pa sva vseeno kar precej dolgo plesala. Povedala mi je, da jo eden ves čas nadleguje, ona pa noče imeti opravka z njim. K nama je pristopil kolega in mi rekel, da me bo neki 30-letnik pretepel, če ne bom punce pustil pri miru. Kaj sem hotel, hitro sem zbrisal domov. Včasih je veljalo, da taki mulci ne smejo v gostilno tako pozno in da morajo plačati fantovščino, ko postanejo polnoletni. Kar nekaj jih poznam, ki bi bili svojim ljubicam lahko »očkoti«.
Mislim, da smo se po slikanju razšli. Eni so šli na veselico, drugi pa vsak po svoje. Mene pa je čakala JNA. 23.septembra 1957 sem z vlakom odpotoval do Ljubljane. Na železniški postaji na Rakeku sva s kolegom stala na postaji med dvema vlakoma. Vlaka sta se morala počakati, verjetno zaradi časovne uskladitve. Kolega je brez pozdrava stopil na vlak proti Postojni in ga nisem videl skoraj nikoli več.
V Ljubljani smo čakali v vojašnici na drugi vlak. Izvedeli smo, da bo vlak odpeljal šele ob 3. uri zjutraj. Nekateri smo preskočili ograjo vojašnice, v kateri smo bili »zaprti« zaradi čakanja na vlak in smo šli v gostilno pri Starem tišlerju na Kolodvorski ulici. Tam smo opazili Avsenikovega humorista Marjana Robleka – Matevža. Takoj smo ga ogovorili, da ga poznamo, ker je bil pred trem tedni z ansamblom v Begunjah in smo se spoprijateljili. Sledilo je petje, takoj smo se naučili vse Avsenikove pesmi, ki jih znam še danes zapeti.
- Srečko Švigelj – Šviglov Sreč iz Bezuljaka nataka v kozarec
- Jurjevemu Francetu – Francu Medenu iz Selščka. France je bil dober harmonikar, vedno dobrodošel v veseli družbi.
- Viktor Žnidaršič – Susmanov ima v rokah steklenico,
- Pavle Tomšič – Nžetov z Brezja začudeno gleda prazen kozarec v roki,
- v štefanu, ki ga drži France Brezec – Čejdnikov iz Bezuljaka, je pa tudi le še malo vina.
- Tone Kranjc – Kopitov iz Begunj,
- Janez Žnidaršič – Ancen iz Bezuljaka.
Dober zapis na zadnji strani.
Prispevek je napisal Viktor Žnidaršič.
Slovarček:
- kot: tukaj v pomenu dvorišče. Na Menišiji je kot omejen prostor med dvema ali več stavbami, ki spada k hiši, včasih tudi prehoden za pešce, skozi kot so zapeljali voz pod skedenj ali kozolec. V Begunjah smo si Bezovci pot do šole ali cerkve skrajšali skozi Cencov, Bonačev ali Debevč kot.
- žegnanje: na Menišiji slovesno praznovanje godu zavetnika vaške cerkve. V Begunjah je sv. Jernej (Bartolomej), ki goduje 24. avgusta, žegnanje je bilo običajno nedeljo po godu. Ob žegnanju so prišli k maši sorodniki, ki so pogosto ostali na kosilu in vasovali tudi popoldne.
- balin plac: balinišče
- štefan: 2 litrska steklenica iz debelejšega stekla
- JNA: kratica za jugoslovansko armado (sh. Jugoslovenska narodna armija)
Kraj: Begunje
Datum: avgust 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Viktor Žnidaršič
Skenirano: 30. 11. 2019
Oblika: fotografija