Na šoli, v razredu
Ne vemo, kdaj in kdo je napravil fotografijo osnovne šole v Novi vasi. Verjetno pa je bila leta 1952 ta šola ravno takšna, kot je na fotografiji.
Irma se je razgledala po šoli. Zbornica je bila majhna sobica, nasproti nje pa še ena manjša, ki so ji rekli kabinet. V njem ni bilo skoraj ničesar, samo kakšna bela kreda, steklenica črnila in velik trikotnik. Tega je lahko uporabljala le učiteljica za matematiko.
Našla je tudi stranišče, ki je bilo še »na štrbunk«
Šola ni imela telovadnice, garderob, kuhinje, jedilnice, večnamenskega prostora, učilnic, ki bi bile namenjene poučevanju posameznih učnih predmetov, tekoče vode, centralnega ogrevanja in še veliko stvari, ki so v današnjih šolah samoumevne.
Končno so jo predstavili tudi njenim otrokom. Zelo se jih je razveselila. Bilo jih je okoli trideset. Tiho in disciplinirano so sedeli v klopeh, njihove očke pa so jo vedoželjno gledale. Takoj jih je vzljubila in postali so njene igračke, kakor jim je rada rekla. Seveda, saj svojih igrač nikoli ni imela, pa tudi lepega otroštva ne. Njene otroške sanje so se razblinile med vojno.
V šoli črnila ni bilo na pretek. Vsak dan so ga iz steklenice nalivali v steklene kozarčke – črnilnike. Te so postavili na sredino pisalne mize, v za to pripravljene majhne utorčke. Z njim se je delalo zelo pazljivo. Za to je bila zadolžena snažilka.
Med drugimi predmeti je bil tudi lepopis, ki je bil ocenjen kot vsak drugi predmet. Sedaj si ne predstavljamo, kako težko je bilo pisati s peresom. Če ga nisi prav obrnil, je praskalo, če si preveč pritisnil, je pa nastala kapljica, ki se je razlila v packo, ki je popacala list. To se ni smelo delati, saj je šlo preveč črnila v nič. Še dobro, da je imela učiteljica pivnik in je z vogalčkom popivnala ostanek črnila. Spomni se, da so bili otroci pri uporabi črnila zelo pazljivi – imeli so čiste roke brez popackanih prstov.
Tovarišica Irma, kakor so jo takrat klicali njeni učenci, ima zelo lepe spomine nanje. Bili so disciplinirani, spoštljivi in pridni. Ni mogla verjeti, ko so nekateri govorili, da jih v šoli tepejo po prstih, če so na primer polili črnilo. Če se je pri njej zgodilo, da je bila na listu kakšna kapljica, je bilo učencu že tako hudo, da ga je vedno pobožala po glavici. Vzela je pivnik, ki ga je imela samo ona, oslinila vogalček, da je bolj vpil, in popivnala odvečno črnilo.
Slovarček:
- pivnik: debelejši, gobast kos papirja, ki jeslužil za odstranjevanje neposušeneg črnila.
Viri:
- Irma Milharčič
Kraj: Nova vas
Datum fotografije: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Osnovna šola Tone Šraj Aljoša, Nova vas
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka