Veseloigra, ki ima z legendarno zgodovinsko ugrabitvijo kaj malo povezave. Razen naslova. Igro je na rakovški oder postavilo Katoliško izobraževalno društvo z Rakeka.
Igra pripoveduje o srednješolskem učitelju, Gollowitzu, ki je v študentskih letih napisal predstavo s tem naslovom, a se je sramuje. Direktor komičnega gledališča Emanuel Striese se spopada s številnimi težavami v ansamblu in z ekonomsko računico, ki se mu ni najbolje izšla, zato želi premierno predstaviti Gollowitzevo igro. Avtorja prepriča, a ta privoli pod pogojem, da ga ne omenjajo kot avtorja, ker si noče nakopati sramote v primeru neuspeha in ne želi, da bi za to igro izvedela njegova žena, ki je v zdravilišču. Kot v vsaki komediji se tudi v tej žena predčasno vrne s počitnic in nič ne gre po načrtih. Predstavi grozi, da se bo sprevrgla v katastrofo, družina je razdeljena. Toda zahvaljujoč varčevalni ideji gospe Striese vse krene na bolje, čeprav ne tako, kot si je predstavljal Gollowitz. Zihr je kul ampak nč ne štekam. Pa še mučila sem se s prevajanjem iz nemščine.
Resnične ugrabljene Sabinke – je pa vse skupaj malo bolj resna zadeva. Romul je bil prvi rimski kralj, ki je pričel graditi mesto na Palatinu, enemu od sedmih rimskih gričev. Obljubil je, da bo vsakega, ki bo pomagal pri gradnji, priznal za rimskega meščana. S tem si je nepremišljeno navlekel razne kriminalce, pobegle sužnje, izgnance in druge nepridiprave. Uspelo mu je naseliti pet rimskih gričev. Zdaj je pa nastal problem, ker je zmanjkalo žensk. Zvito je na praznovanje povabil sosednje pleme Sabincev in ugrabil njihove ženske, zaradi česar so mu Sabinci napovedali vojno. Ženske pa so potrdile, da se v Rimu počutijo dobro in pobotale obe strani. Vam povem, da bi morale vladati ženske. Razen ene. Pravzaprav dveh. Od tedaj sta izmenično vladala latinski in sabinski kralj.
Ali je bil to morda prvi štokholmski (tudi Stockholmski) sindrom, čeprav se je pojavil šele leta 1973? Stockholmski sindrom je identifikacija žrtve z napadalcem oziroma ugrabiteljem. V psihologiji je to pojav, ko se žrtev čustveno naveže na ugrabitelja. Ime je dobil po bančnem ropu v Stockholmu na Švedskem. Roparja sta zadržala bančne uslužbence kot talce in več njih se je čustveno navezalo na barabici in ju celo branilo, ko so jih po šestih dneh osvobodili.
Tu ne poznamo nikogar.
Nasmejani fant v sredini pa je Mirko Vidrih.
Lepo zapisan naslov igre in datum.
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 4. marec 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Otilija Vidrih
Skenirano: 17. 7. 2014
Oblika: fotografija