Andrej (Neno) in Marjan Zakrajšek iz Podgorske ulice v Kočevju sta zelo rada za vikende prihajala v Iga vas k sorodnikom – k Hribarjevim. Tu se je rodila Andrejeva mama. Marjan je tu spoznal svojo življenjsko sopotnico, se poročil in postal vaščan Iga vasi. Našla sta si nov krog prijateljev, katere so poleg prijateljskih povezovale predvsem sorodstvene vezi.
Neko julijsko nedeljo so se odpravili na Snežnik. Za pohod so navdušili tudi Anino osemdesetletno staro mamo Lucijo, ki se je za njen prvi pohod na Snežnik odločila brez oklevanja. Na vrhu so sedli tako, da so gledali proti domu. Imeli so čudovit razgled, saj je nebo jasno brez oblakov. Tu so se okrepčali, komentirali svoj vzpon, predvsem pa uživali v lepi naravi, planinskem cvetju in z očmi iskali domače vasi. France Novak je imel s seboj kasetni fotoaparat, nekdo od mimoidočih pohodnikov, pa jih je slikal. Neka pohodnica, prav tako v obleki kot Lucija, pa si ogleduje ilirsko bistriško stran.
Leta 1975, ko je nastala ta fotografija, Snežnik (1796 m) še ni bil tako množično obiskan kot danes.
Snežnik je široka, velika kraška planota, ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski Kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino. Vsako leto obišče Snežnik približno 50.000 turistov.
Na pohod so se odpravili predvsem mladi ljudje ne pa osemdeset letniki kot naša Lucija, da o kakšni športni opremi pri večini sploh ne govorimo. Pohodniki na sliki so oblečeni, kot bi bili doma v nedeljo popoldne. Ne vidim vseh obuval, Tone in Andrej pa sta v nizkih štrapacnih čevljih z gumo. Najbolj nevsakdanja pohodnica pa je bila Lucija. Pokrita je v ruto, zavezano pod brado, da se lepo vidijo njeni srebrni lasje. Oblečena je v temno lahko obleko in pogrnjena z jopico. Izpod krila se vidijo bombažne nogavice, kožne barve, obuta pa je v rjavih tržaških copatih iz blaga z zadrgo in gumijastim podplatom. Lucija je imela dobro kondicijo, saj je bila neprestano v gibanju, če ne v hiši, pa na polju ali na travniku. Njeni spremljevalci pravijo, da je šla kot srnica proti vrhu in brez težav premagovala ovire. Med potjo navzgor so srečali pokojnega dr. Emila Trudna, ki se je že vračal. Lucijo je dobro poznal in jo prijazno ogovoril: »Vam ta mladi kaj pomagajo?«
Odgovorila je hitro brez dlake na jeziku: »Nič. Še jaz bi morala njim pomagati.«
Res je. Marsikdo med temi mladimi ljudmi je bolj sopihal navkreber kot ona. Tisto zimo je dopolnila osemdeset let. Leta 1982 je umrla pri sedeminosemdesetih letih.
Naši pohodniki so:
- Marjan Zakrajšek,
- Ana Öhlhofer por. Zakrajšek,
- Tone Öhlhofer,
- Drago Hribar,
- Lucija Telič,
- Jožica Hribar por. Novak,
- Franc Novak,
- leži Andrej (Neno) Zakrajšek in
- njegova žena Mira.
Slovarček:
- čevlji za štrapac: trdni, trpežni
Viri:
- ustna vira: Ana Zakrajšek in Jožica Novak
Kraj: Snežnik
Datum: 1975
Avtor: neznani naključni pohodnik, ki je šel mimo
Zbirka: Jožica Novak
Skenirano: 17. 3. 2020
Oblika: fotografija