Parne lokomotive so za ustvarjanje pare uporabljale vodo, zato so bile nekatere železniške postaje opremljene z napravo za polnjenje vode v parne lokomotive. Taka naprava je bila tudi na železniški postaji na Rakeku. Zato pa je bilo potrebno do Rakeka napeljati vodovod, ki je potekal od zajetja do postaje na Rakeku.
Ta vodovod pa je bilo treba nadzorovati. Nadzorniku so rekli vasermajster. Tak vasermajster je bil tudi gospod Korče. On se je z biciklom vozil ob vodovodni napeljavi od zajetje vode do Rakeka in ugotavljal, včasih pa tudi odpravljal napake.
Takrat je bilo ob cesti mnogo več gostiln, kot danes in v njih se je gospod Korče rad odžejal, tudi kadar ni bil žejen. Kadar pa ga je mučila žeja, je bil odžejanja še bolj potreben, saj pravijo, da je žeja hujša od domotožja. Bicikel je parkiral pred gostilno, v kateri si je privoščil štuc vina. Ko je prišel iz gostilne, je vedno peljal v smeri, v katero je pred vstopom v gostilno usmeril kolo.
Tako se je nekega dne peljal proti Rakeku in se spotoma ustavil v gostilni v Podskrajniku. V gostilni so sedeli že nekoliko okajeni vicmoharji iz Dolenje vasi, ki so ga vprašali, kam da gre. »Seveda na Rakek,« jim je odgovoril. Dolenjci so seveda sedeli v gostilni tudi, ko se je vasermajster vračal z Rakeka in kot ponavadi vstopil v gostilno. Takrat pa se je nekdo od Dolenjcev domislil, da bi mu obrnili bicikel. Eden od njih je rekel, da mora ven na zrak, v resnici pa zraka ni potreboval, ampak je Korčetov bicikel usmeril proti Rakeku ter se vrnil v gostilno. Ko se je Korče odžejal, je plačal in odšel iz lokala ter zajahal kolo, obrnjeno proti Rakeku. Šele ko se je peljal mimo Vatovca na vrhu Rakeka, je opazil, kam se pelje in zavpil: »Kurbe, Rakek!« Rakovčani, ki so to slišali, so mislili, da jih zmerja in so planili proti njemu. Korče se je precej namučil, da jim je pojasnil nenadni svoj klic.
Korčeta imam v spominu kot ne prav visokega in ne prav suhega gospoda. Bil gostih kratko pristriženih las. Nosil je tudi malo daljše brke (tudi že sive) in očala s kovinskim okvirom ter okroglimi stekli. Njegova žena (najbrž druga) je bila doma z Gorenjske in je mnogokrat lepo deklamirala pri pogrebih ob odprtem grobu.

- Cirknica – Cerknica
- Begne – Begunje
- Slivnica – Podslivnica
- Cirkniško jezero – Cerkniško jezero
- Selce – Zelše
- Dolnje jezero – Dolenje Jezero
Slovarček:
- štuc: visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika
- vicmohar: šaljivec, hudomušnež
Viri:
- Stane Tekavec
- Karel Rustja
Kraj: Cerknica
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 21. 1. 2015
Oblika: zemljevid