Major Francis Jager
Razstava Bratov Jager, 2010 – pano 5
Prva svetovna vojna
Ob obisku vrhovnega poveljnika solunske fronte maršala Franchet d’Espereyja je prestolonaslednik Aleksander potrdil: “Vi ste nam rešili konjenico!” Kasneje se je zahvalil ameriškemu Rdečemu križu, Francis Jager je prejel “red sv. Save tretjega razreda”, obenem pa so bili odlikovani tudi člani njegovega spremstva (17. 9.1917). Major Francis Jager je šel v spremstvu zdravnikov za prodirajočimi Srbi proti severu. Pomagal je ranjencem, tolažil umirajoče, pisal pisma in oporoke, kot pravi Samaritan. Po strašnih naporih in neprespanih nočeh ga je objela slabost in je omedlel. Zavedel se je šele čez nekaj dni v gorski vasici Skočivir. Po preboleli bolezni se je vrnil v Ameriko. Konec leta 1918 so ga namestili v Mound, kjer je do smrti “pasel duše in čebele”.
Kapetan Ivan Jager
(Nataša Oblak Japelj, SCAN 7397)
Ko se je Evropa zapletla v prvo svetovno vojno, se je Ivan kot vnet privrženec slovenskih idej takoj postavil na protiavstrijsko stran. Aktivno je sodeloval v »Slovenski ligi« in podpira delo odposlancev jugoslovanskega odbora. V času vojne je bil dodeljen v spremstvo brata majorja Franca.
Sodeluje kot kapetan v delu ameriškega Rdečega križa na solunski fronti in v Makedoniji. Zaradi svoje dejavnosti je bil v Gradcu v odsotnosti obsojen na smrt. Z jugoslovanskimi prostovoljnimi četami je sodeloval na solunski fronti, kjer je ob koncu vojne skrbel za obnovo hiš in izgradnjo prvega vodovoda. Za delo in zasluge je dobil visoko odlikovanje tedanje Jugoslavije.
Po končani vojni je nameraval vstopiti v mestno službo v Ljubljani, vendar se je leta 1919 vrnil v Ameriko. Po vrnitvi s solunske fronte je dalje razvijal svoj filozofski pogled na arhitekturo. Pri tem je analiziral odnos arhitekture do kmetijstva, astronomije, kemije, geografije, verstva, zdravilstva, sociologije in zgodovine, torej do sil, ki z arhitekturo sodelujejo in o njej tudi odločajo. Njegovo vodilo je bilo »misliti, iskati, preizkušati, ustvarjati«.
Spominska plošča bratoma Jager.
Fotografija: Nataša Oblak Japelj
Osmega maja 2010 se je Muzejsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja poklonilo spominu na bogati življenji in dela bratov Franca – Francisa in Ivana – Johna Jagra in jima v rodni Bistri odkrilo spominsko ploščo. V dogovoru s Tehniškim muzejem Slovenije smo ploščo pritrdili na obzidje zunanjega grajskega dvorišča v Bistri.
Slavnostni govornik je bil minister za Slovence po svetu dr. Boštjan Žekš, ploščo pa je postavilo Muzejsko društvo Vrhnika ob sodelovanju občine.
Na plošči piše: Tod mimo je vodila pot k čuvajnici 365 A kjer sta bila rojena brata FRANC FRANCIS JAGER Duhovnik in profesor čebelarstva Na univerzah v ZDA in Kanadi 2. 4.1869-30. 1. 1941 in IVAN JOHN JAGER Pionir sodobne slovenske arhitekture In graditelj Minneapolisa v ZDA 16. 5. 1871-13. 10. 1959 Muzejsko društvo Vrhnika 2009
(op. avtorice: Ob kasnejšem še podrobnejšem biografskem raziskovanju se je izkazalo, da podatek o Johnovi smrti žal ni točen: umrl je 31. 10. 1959 in ne 13. 10. 1959).
Predsednica Muzejskega društva Vrhnika Marija Oblak Čarni je v uvodnem govoru na kratko opisala življenjski poti bratov Jager. Povedala je, da je ideja o postavitvi spominskega obeležja uglednima rojakoma stara že vsaj toliko kot Muzejsko društvo, da smo pred leti že pripravili priložnostno razstavo s predavanjem o njunem življenju, za spominsko ploščo pa smo bili v zadregi, kam jo postaviti, saj čuvajnice ob železniški progi, v kateri sta bila rojena, ni več. Skupaj z gospo Mojco Arh Kos z Zavoda za spomeniško varstvo smo se odločili, da je najprimernejša lokacija stena na grajskem zunanjem dvorišču. Poleg arhitektke Nataše Oblak Japelj, ki je obeležje oblikovala, sta bila v pripravljalnem odboru za postavitev spominske plošče bratoma Jager še gospoda Franci Dovč in Niko Šušteršič. Ploščo je iz sivega lesnobrdskega apnenca izdelal kamnosek Beno Ogrin.
V nadaljevanju kulturnega programa ob otvoritvi plošče je župan Vrhnike dr. Marjan Rihar izrazil obžalovanje, da sta brata Jager, ki sta odšla v obljubljeno deželo in tam uresničila »ameriške sanje«, tako slabo poznana in cenjena v rodnem kraju in domovini. Izrazil je upanje, da bo postavitev tega spominskega obeležja pripomogla k boljšemu poznavanju teh dveh znamenitih mož.
Slavnostni govornik na odkritju plošče je bil minister za Slovence po svetu akademik dr. Boštjan Žekš. Opisal je življenjski poti obeh bratov s poudarkom na pomenu njunega dela in dosežkov v Novi domovini. Poudaril je bogato zapuščino Ivana Jagra, ki jo hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki jo je na željo svojega moža podarila Sloveniji vdova Selma Jager. Zapuščino sestavljajo: knjižnica z več kot 1400 knjigami, biografsko dokumentarno gradivo v obliki rokopisov, pisem, študij in skic, arhitekturno gradivo, etnološka in umetnostna zbirka s predmeti z vsega sveta pa tudi s številnimi primeri slovenske ljudske umetnosti.
Akademik dr. Žekš je povedal, da je Ivan John Jager ves čas spremljal dogajanje v Stari domovini, se veselil vsakega napredka in aktivno pomagal pri izgradnji nove svobodne države po 2. svetovni vojni, in sicer s pošiljanjem dragocenih strokovnih knjig, revij in ostalega materiala.
Predsednica Muzejskega društva Vrhnika Marija Oblak Čarni je odkrila spominsko ploščo in jo izročila kraju Bistra, ki naj jo hrani v spomin na svoja pomembna krajana.
Viri:
- Franci Dovč: Francis Jager – duhovnik in čebelar. Vrhniški razgledi 4, Muzejsko društvo Vrhnika, 2003.
- Pavel Mrak: Ivan (John) Jager – arhitekt. Vrhniški razgledi 4, Muzejsko društvo Vrhnika, 2003.
- Spletna stran Znani Vrhničani
- Razstava: Brata Jager. Avtorica: Nataša Oblak Japelj, Muzejsko društvo Vrhnika, 2010.
- Nataša Oblak Japelj: Odkritje spominske plošče bratoma Jager, Bistra, 8. maj 2010. Vrhniški razgledi 11, Muzejsko društvo Vrhnika, 2010.
Kraj: Solunska fronta, Bistra
Datum: 1917-1919, 2010
Avtor: neznan, reprodukcije Nataša Oblak Japelj
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: —
Oblika: 3 fotografije