Ne vemo, kje je slika nastala. Je bilo pa leta 1955. Na njej so člani odbora, a tudi ne vemo kakšnega: upravnega, za pripravo kakšnega dogodka, telovadni, smučarski … možnosti je veliko. In kot že običajno – če že ne vemo nič o črvu, pa pišimo o konju.
Leta 1952 je Partizan, zveza za telesno kulturo Jugoslavije proglasila 25. maj za praznik svojih društev. Praznik so slavili s čim večjo udeležbo pri Titovi štafeti, izvajanjem javnih nastopov, akademij, tekem in izletov.
Izvršni odbor Partizana je izdal natančne smernice: »Od naših vaditeljev, od prostovoljnih delavcev v naši družbi, od vsega našega članstva pričakujemo, da delajo z vsemi močmi za to, da bi postal Partizan milijonska združba telesno krepkih in zdravih, nravno trdnih in pogumnih, pa svoji domovini in svojemu ljudstvu vdanih ljudi!«
Ali se bo uspelo Partizanu razviti v milijonsko organizacijo? Od česa je to odvisno? Izkušnje kažejo, da v veliki meri od programa, od sposobnih vodnikov in vadbenih naprav. Dvoma ni, da mladi ljudje radi telovadijo, ne moremo pa se ozirati izključno na želje pionirjev, mladincev in članstva temveč na potrebe predvojaške vzgoje. Aha, tu sem vas čakala. Treba je paziti, ker »neprijatelj vreba sa svih strana« in mladega človeka je treba pripraviti na naloge življenja, ga usposobiti za čim boljšo službo v JLA. Jugoslovani imajo pravico do telesne vzgoje (36. člen Ustave), Partizan jo želi organizirati, naloga ljudske oblasti pa je, da nudi ustrezno pomoč. Vzgoja v Partizanu pa pomeni tudi boj proti mehkužnosti, lenobi in slabičarstvu. Zdrav duh v zdravem telesu, to je program, za katerega je vredno zainteresirati vso mladino, ne le nekaj odstotkov.
Če pogledam s svojega stališča, je tako, kot je rekel Kristus: »Duh je močan, samo telo je šibko.« Največkrat sta šibka oba. Strašno željo po telovadbi imam. Že od nekdaj. Najbolj, ko je treba pleti, pa me vse boli in si ves čas govorim, da bo treba telovaditi, da bo kakšna mišica, ker me sicer od pletja vse boli, tudi trepalnice. Moja vnukinja je enkrat rekla, da jo vse boli, samo trepalnice pa jezik ne. O slednjem nismo nikoli dvomili.
Tega je zdaj dost. Gravitacija dela, pa jo treba ustaviti in sem sklenila, kot že tolikokrat, da bo treba telovaditi. Tisto krompirjevo kvihtanje od prejšnje pomladi se ni preveč obneslo in sem sklenila, da bom delala trebušnjake. En večer vržem Mlakarjev CD v radio (malo muzike za tempo), se uležem na hrbet na tepih, roke dam pod glavo, noge zahaklam pod kavč in se bom dvigala. Ma, se je CD odšpilal do konca, preden sem se jaz dvignila. Čez en teden sem se dvignila že prej, preden se je predzadnja skladba odvrtela do kraja. Pa da ne bi kdo mislil, da ima Mlakarjev CD trideset pesmi. Jih ima samo deset. Za prsne in ročne mišice sem vzela v desno roko Župančičeve Mehurčke, v levo pa eno knjigo podobne debeline in sem ju dvigala visoko nad glavo. Po enem tednu sem imela na rokah take mišice, kot jih ima Švarci na mezinčku. Za noge pa ne, nisem delala nobenih vaj. Sem šla vsak teden petkrat od doma do postaje in s postaje do službe in nazaj. Potem sem šla vsak dan iz petega nadstropja v šesto peš na kofe. Dvakrat. Zdaj pa še tega ni. Se peljem od vrat do vrat. Sem cela ena sama žolca. Moj nezakonski mož jo ima tako rad! Ampak tisto, ki jo naredi od prijateljice mama za veliko noč.
Dušan Arko
Tilka Gornik
Jože Hladnik
Metod Arko
Milovan Zorc
Zapisal pa je Atnon Arko.Slovarček:
- neprijatelj vreba sa svih strana: sovražnik preži z vseh strani
- Švarci: Arnold Schwarzenegger
Viri:
- Anton-Tone Arko
- Revija Tovariš, leto VIII, številka 22, Ljubljana, 30. Maja 1952
Kraj: Rakek
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija