Fotografija, ki je še en nazoren dokument o živahnem predvojnem kulturnem življenju v Loški dolini, je last Ladice Štritof. Ni znano, ob kakšni priložnosti in kje natanko je nastala, še manj, kdo jo je posnel. Na njej je skrbno razporejenih petindvajset oseb, od tega dvanajst deklet, ki imajo v svoji sredi zborovodjo.
V ozadju je klasičen plot iz ošiljenih krajnikov in zid iz opeke in kamenja. Na desni je mogoče slutiti zamreženo okno z uoberlihtam.
Pevci in pevke, sami mladi ljudje, vsi v nedeljskih oblekah, držijo v rokah papirnate zvitke, najbrž besedila in note, in vsi imajo na prsih okras – šopek ali pentljo. Trenutek je bil pomemben že zaradi fotografiranja samega, pa tudi dan gotovo ni bil navaden delavnik – in dobro so se pripravili nanj.
Je označeni pevec Edvard Turk, sorodnik lastnice slike?
Družina Ladice Štritof je bila namreč s Turkovimi v sorodu po stari mami. Skrbno so vzdrževali in negovali sorodstvene vezi in se večkrat obiskovali. Turkovi so imeli sedem otrok, ki so bili bratranci in sestrične Ladičine mame Milke Petrič, rojene Drobnič. Bili so izobražena in premožna, glasbeno nadarjena družina. Imeli so kar dva klavirja; oče in sin sta bila organista v cerkvi sv. Jurija v Starem trgu (Za starejšega nisem povsem prepričana, mlajšega pa se spomnim iz otroštva). Edvard Turk mlajši je bil tudi prvi kapelnik Godbe na pihala v Ložu. Za njim je vodenje prevzel Viljem Zabukovec – Podgrajski, ki je bil, če se ne motim tudi v sorodu s Turkovimi … Ko gledamo obe sliki, namreč godbo in ta zbor ter njuni vodilni osebi, ugotovimo, da je pri godbi na sliki kot kapelnik mlajši moški z imenom Edvard Turk, tukaj pa starejši kot zborovodja, tudi Turk, zato lahko sklepamo, da gre za očeta in sina, čemur pritrjuje tudi nekoliko zbledel spomin na pripovedi znancev iz Loža o tem …
Ladici, ki je kot otrok prihajala k Turkovim na obisk, kar je bilo že samo po sebi lep dogodek, pa se je posebno vtisnila v spomin njihova prijaznost in gostoljubje. Vsakokrat, ko so prišli, so jim bogato postregli, s slastnim šmornom na primer! Kakšno prelestno razkošje, ki se človeku za vedno usidra v spomin!
Dekleta imajo svetle bluze in temna krila, na prsih pentljo ali šopek, frizure pa pristrižene in nakolmane po tedanji modi. Pevci pa k nedeljski moški obleki z belo srajco in suknjičem, razen dveh, nosijo gosposkega metuljčka, na reverjih pa cvet ali značko in tudi nekateri izmed njih imajo na glavi lepe velne. Prav po mestno so se znali uštimati. Jaku so uofrtnǝ !
Lastnica slike si je zabeležila:
“3. 11. 1929 Pevski zbor Stari trg, na sredini pevovodja Turk iz Loža, za njim stoji njegov sin Edvard. 1. vrsta, desno od zborovodje Rezka Pelan – Kolajeva iz Starega trga – odlična pevka, moja pestunja. Ladica.”
Še peščica lepih spominov, ki jim ni kaj dodati…
Slovarček:
- uoberliht: nadsvetloba, zgornji zastekljeni del okna ali vrat
- šmorn: jed cesarski praženec
- nakolman: nakodran (frizura narejena z vročimi kodralnimi kleščami in utrjena s sladkorno vodo)
- velni: kodri
- uštimati: urediti
- jaku: močno, zelo, jako
- uofrtǝn: prazničen, lep
Viri:
- Ladica Štritof, Koper, november 2020, ustno
Kraj: domnevno Stari trg
Datum: 3. 11. 1929
Avtor: ni znan
Zbirka: Ladica Štritof
Skenirano: 2. 12. 2020
Oblika: fotografija