Vsak član Jadranske straže je imel izkaznico. Bile so iz rjavega kartonastega papirja in so imele 6 strani. V starejših je bilo plačilo članarine potrjeno s koleki, kasneje pa z žigom. Marija Kunc je postala članica Podmladka Jadranske straže 5. marca 1930.
Številne države, pomorske in kopenske, so imele organizacije, ki so propagirale pomorsko zavest prebivalcev, hkrati pa skušale vzbuditi zanimanje za morje in trgovsko ter vojno mornarico. O ustanovitvi podobne organizacije so pričeli razmišljati tudi v kraljevini SHS in ustanovili organizacijo Jadranski galeb. Bila naj bi primerljiva s kopenskim Sokolom, a že po nekaj uvodnih sestankih je prenehala z delom. Rapalska pogodba je začrtala meje. Nekaj italijanskih ladij pa je ostalo pred Splitom, ki je bil poln beguncev, zato se je začela porajati ideja, da država potrebuje lastno vojno mornarico za zaščito Jadrana. Skupina zagnancev je ustanovila iniciativni odbor za ustanovitev društva, ki bi zbiralo denar za nabavo podmornice. 19. februarja 1922 je bila ustanovitvena skupščina Jadranske straže.
JS je imela simbole, ki so bili prepoznavni za organizacijo. Buzdovan Kraljeviča Marka na podolgovatem osemkotnem polju, izvlečen iz morja le na pol, je bil emblem. (glej izkaznico) V zgornjem delu sta bili v latinici ali cirilici črki JS. Znak naj bi se nosil v gumbnici. Geslo »Čuvajmo naše morje« zasledimo na vseh prireditvah, povezanih z JS. Zastava je bilo modro-belo-rdeča z emblemom JS na sredini bele proge. Zastava Podmladka JS je bila bolj pestra. Jugoslovanska trobojnica je bila obrobljena s svilenim tribarvnim trakom, velikosti 65 X 65 cm. Na eni strani je bil na srednji progi napis »Čuvajmo naše morje«, na drugi pa na modrem polju »Jadranska straža«, na rdečem »Podmladek« in zavod ter kraj. Himno so na natečaju izbrali leta 1931 in jo premierno predvajali na deseti obletnici JS v Splitu. Ob razvitju 41 zastav Podmladka JS leta 1935 v Ljubljani pa je bila krstno izvedena himna slovenskih Podmladkov »Mi smo Jadranski stražarji«.
Prva številka uradnega ilustriranega glasila Jadranske straže z enakim naslovom je izšla leta 1923 v Splitu. Od tedaj je redno izhajalo vsak mesec, vse do aprila 1941. Tedaj so ravno spremenili dizajn glasila. Posebno zaslužen sodelavec je bil Andrija Maurović, eden najboljših ilustratorjev v državi. Po vojni je s svojim edinstvenim talentom, poleg ostalega, sodeloval tudi v vojaškem glasilu Front.
Vloga Jadranske straže je bila pomembna. Njeni člani so bili priznani znanstveniki, pisci in umetniki. Imela je preko 120 organizacij v celotni državi. Zadnjo akademijo je Območni odbor Jadranske straže priredil 31. oktobra 1940. Imela je bogat program in bila hkrati uspešna politična manifestacija. Stojan Jeremić, sodnik kasacijskega sodišča, je zbrane opomnil na burne jesenske dni leta 1918, ko so z vseh jamborov sneli avstro-ogrske zastave, da bi lahko zaplapolale slovanske. Prav tako so zamenjali oficirje s slovanskimi. Prvi poveljnik vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije je bil Slovenec Metod Koch (1874 – 1952). Kmalu za tem so ustanovili Jadransko stražo. Menim, da bi jo Slovenci potrebovali še sedaj, da bi obranili tisto malo morja, ki ga imamo in še tega nam hočejo pobrati.
Marija Kunc je bila članica Podmladka Jadranske straže v Ljubljani.
Podatki o članici, plačani članarini in žig Podmladka Jandranske straže Mestne ženske realne gimnazije.Slovarček:
- kasacijsko sodišče: organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah
- dizajn: oblika, oblikovanje
- realna gimnazija: nekdaj s poudarkom na pouku živih jezikov in naravoslovnih ved
Viri:
- Lakner, J.: Jugoslovanska pomorska organizacija Jadranska straža 1922-1941 in Slovenci. Magistrsko delo. Koper, 2016.
Kraj: Ljubljana
Datum: 5. marec 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Boža Urbanc
Skenirano: 10. 3. 2015
Oblika: dokument