Za lep izgled okolice Bresta je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja skrbel Jaka (Jakob). Pisal se je Bevanda, po rodu je bil iz Hercegovine. V spominu nam je ostal kot suhljat, dobrodušen, prijazen, skromen in miren možak z brki. Zase je večkrat rekel, da je “Ercegovac”. Njegovi sodelavci se spominjajo, da so Jaka v Cerknici obiskali njegovi rojaki iz domače vasi.
Na Brestu je bil zaposlen prav za urejanje okolice.
V Cerknico je prišel s prvo skupino delavcev iz Hrvaške. Nekaj časa je živel v stavbi namenjeni Šerkotovi služinčadi poleg vinske kleti za Šerkotovo hišo (sedanja stavba notarke).
Družina Šerko je bila pred drugo svetovno vojno lastnica tovarne pohištva v Cerknici. Imela je eno najlepših hiš, ki so še danes v okras Cerknici. Njen vrt je krasil okrogel vodomet, nad vrtom pa so bile že v pobočju Slivnice posajene smreke. To je bil pravi park in že takrat res lepo urejen del Cerknice.
Po drugi svetovni vojni je iz Šerkove tovarne nastala Lesna industrija pohištva (LIP). Tudi po zgraditvi brestove menze (sedanji Kekec bar) na bivšem Šerkovem vrtu in nove upravne stavbe (sedanje Okrajno sodišče v Cerknici) je Brest lepo skrbel za okolico.
Na zelenicah ob upravnih stavbah in kasnejšega salona pohištva so bili lepi nasadi vrtnic, okrasno grmičevje in drevje. Prostor je uredil mojster Kregar iz Ljubljane, zanj pa je skrbel prav vrtnar Jaka.
Na strani Stareslike so že opisani pavi, ki so domovali v stavbah okoli Bresta in ki so dopolnjevali lepo podobo tega konca Cerknice.
Ta fotografija je nastala pred letom 1964. Na desni strani fotografije je še vidna večstanovanjska hiša, ki so jo po tem letu podrli in na njenem mestu zgradili enega od tako imenovanih Brestovih blokov. Na drugi strani ceste stojijo hiše, ki jih lahko vidimo še danes. To so bivša Francetova (Klančarjeva) hiša, hiša Ronkotove Pepe in Vrbča (Meletova) hiša.
Jaka je bil znan kot priden delavec, ki je večino svojih opravil opravil že zgodaj zjutraj. Za brestovo menzo je redil prašiče v hlevu, ki je bil poleg njegovega bivališča. Hranil jih je z ostanki iz menze.
V najemu je imel njivico na cerkniškem polju. Poleg tega je v Javornikih na bivši jugoslovansko – italijanski meji (nekdanji Rapalski meji) nabiral bodečo žico.
Bil je samski in ni imel otrok. Ko je ostarel, se je odselil iz Cerknice in se vrnil v domače kraje.
Kako lepa je bila takrat okolica, kaže razglednica takrat novozgrajene upravne stavbe Bresta.
Viri:
- Gabriel Mekinda,
- Jože Mulec,
- France Maček,
- Ludvik Jerman.
Prispevek je napisal: Tone Urbas.
Kraj: Cerknica
Datum: 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 3. 7. 2020
Oblika: fotografija