V Dolenji vasi hišni gospodar in delavci na žagi cepijo drva. Na zadnji strani slike je zapisan datum 22. december 1936. Zima 1936/37 je bila naprej mila, januarja je pritisnil mraz. Snežilo je še aprila, in to večkrat. Po vsej Sloveniji je bila huda pozeba. Cepilce grejeta sonce in delo. Praviloma te drva grejejo dvakrat, ko jih pospravljaš in ko gorijo v peči. Radiator gor ali dol, najboljša je toplota peči na drva.
Zadaj za skednjem je zidana kašča z enim nadstropjem, pokrita z opečno streho s polnimi čopi. V nadstropje se pride po kamnitem stopnišču skozi arkado. Le ta sloni na stebru, ki ima vklesano letnico 1804. Na kovanih vratih je letnica 1840. Vpisana v register stavbne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Nasproti skednja desno je žaga, za njo je bil mlin. Poslopju še danes po domače rečejo »maln«. Do posestva pridemo po mostu čez Cerkniščico, drug rokav le te teče pod mlinom in žago in se nato spet združi s pravo strugo. Posestvo je tako rekoč na otoku in ob nekaj hudih poplavah v zadnjih letih je bilo večkrat poplavljeno.
Gornikova žaga, tudi Svetova žaga, leži ob Cerkniščici v Dolenji vasi 4. Mlin je deloval še med drugo svetovno vojno, po njej pa občasno do leta 1955. Imel je štiri pare kamnov. Žaga je bila zgrajena pred več kot dvesto leti. Nekdaj je imela dve venecijanki, sedaj gater polnojarmenik poganja turbina. Od leta 1948 do 1953 je bila žaga v lasti zadruge. Zaposlenih je bilo šest delavcev. Od leta 1970 do 1980 je bila Brestov obrat. Zatem jo je prevzel lastnik Gvido Svet, za njim sin Janez. Danes obratuje pod drugim imenom in je v lasti Gvidovega vnuka.
Februarja 1942 se je na žagi zgodilo nekaj nenavadnega. Pod Gornikovo žago je nastala 12 metrov dolga, meter široka in pet metrov globoka luknja v dnu struge. Plasti, ki so se odtrgale, so bile iz gramoza in peska. Voda je iztekala v prepad. Posledično je Milavčeva žaga, ki leži naprej ob potoku, ostala brez vode. Domačini so v takem primeru požiralnik neprodušno zadelali s hlodi, da je voda lahko ponovno normalno tekla. Novinar pa je zapisal, da bi bilo pravilneje in pametneje, če bi požiralnik najprej temeljito raziskali in zabetonirali tako, da bi bil ob poplavah lahko koristen za odvajanje odvečne vode.
Zdajšnji lastnik je bil nekaj časa naš sosed. Potem so se preselili v Dolenjo vas na žago, ker je bil tam rojen njegov oče. Rad je jedel ribe. Kaj bi jih kupoval, če so v potoku in si jih lahko nalovi. Pa je lovil ribe na črno, to pomeni brez dovoljenja. Bil je star malo več kot pet let. V naše kraje je že prišla jesen in oblečen je bil bundo. Bunde so iz gladkega materiala, to vsi vemo. Eno ribo je že ujel. A za večerjo je bilo to premalo in tako je lovil še naprej. Od daleč je prihajal miličar, ki bi moral po uradni dolžnosti divje ribiče preganjati. Nekdo od mimoidočih je miličarja videl in je Saša opozoril: “Pazi, Sašo! Miličar gre!”
Sašo je pograbil ribo in jo vtaknil za bundo. Bunda spolzka, riba spolzka in je padla na tla ravno v hipu, ko je mimo prišel miličar. Sašo se je malo ustrašil, kaj bo, miličar pa se je le zasmejal in odšel dalje.
Poldetov Tone je obut v gumijaste škornje, Lovkov France v čižme, Zidarjev Lojz pa v čižme z botami. V desnem kotu spodaj je dvoglava sekira.
Levi je Ludvik Martinčič – Farbar, na desni pa Gvido Svet, ki se je postavil na tnalo, po domače čok.
V zapisu na zadnji strani je napaka. Ludvik ni Svetov, temveč Farbarjev. Tako sta rekla oba ustna vira – Vika Svet, roj. Demšar in Olga Svet.
Slovarček:
- čop: ostrešje na čop – s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
- venecijanka: žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske
- gater: stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik
- bota: usnjena golenica
Viri:
- Vika in Olga Svet
- Habe, dr. France. Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Loškem polju ter Blokah nekoč in danes. Postojna: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 1997.
- Slovenec: političen list za slovenski narod (26.03.1942), letnik 70, številka 70a. URN:NBN:SI:DOC-Y3TR1ZZK from http://www.dlib.s
Kraj: Dolenja vas pri Cerknici
Datum: 22. december 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Skenirano: 24. 9. 2021
Oblika: razglednica