Neznani fotograf je v poletnem času, leta 1939, ovekovečil novo pridobitev pri Meletovih. Gre za ganc nov avto DKW. Slika je nastala v Cerknici za Meletovo hišo, natančneje na križišču s cesto za Dolenjo vas. Danes je to križišče Čabranske ulice in Ceste v Dolenjo vas, nasproti računalniške trgovine “Castel”. Sedanja Čabranska ulica je bila takrat ozka makadamska cesta, ki je vodila med Meletovo hišo in njihovimi garažami (danes je tu Cerkniška avtobusna postaja). Kot je videti je bilo dosti zelenja, predvsem dreves orehov, od katerih sta se do danes obdržala samo dva, eden je pred trgovino “Castel” in drugi pred hišo, kjer ima Peter Vesel servis rtv in gospodinjskih aparatov.
Anton Mele je omenjeni avto naročil 22. julija 1939 na Zastopstvu avtomobilov J. LOVŠE v Ljubljani in ga prevzel 30. avgusta 1939. Zastopstvo avtomobilov J. LOVŠE je imelo svoje prostore na Tyrševi cesti 35, v neposredni bližini ljubljanskega nebotičnika. Tyrševa cesta je bila leta 1952 preimenovana v Titovo cesto, po osamosvojitvi pa je bila cesta razdeljena in preimenovana v Dunajsko in Slovensko cesto.Gre za štirisedežni osebni avto DKW (Dampf-Kraft-Wagen) – Luxus kabriolet, slonokoščene barve. Poganjal ga je 700 kubični, dvocilindrski in dvotaktni bencinski motor z močjo 20 konjskih sil in je preko tristopenjskega menjalnika zmogel hitrost do 85 kilometrov na uro.
Podoben avto je leta 1940 kupil tudi takratni cerkniški trgovec Lojze Hren, ki smo ga na Starih slikah že omenjali. V zvezi s prispevkom “1943 Grahovo – Hrenov DKW”, kjer Slavko Hren pripoveduje, da so domobranci Lojzetu Hrenu vzeli DKW, ter pred tem manjkajoče dele avtomobila vzeli pri Meletovih, mi ni uspelo potrditi, da so bili ti vzeti prav iz DKW-jca z naše slike. Glede na to, da so imeli Meletovi mehanično delavnico in tak avto, je to čisto možno.
V avtu sedi novi lastnik Anton Mele, zraven pa stoji njegova sestra Dani Mele. Za avtom se nahaja še ena oseba s kolesom, ki opazuje dogajanje, a je nismo prepoznali. Takrat avtomobilov v Cerknici ni bilo veliko, zato je bil nov avto kar atrakcija.
O nakupu avtomobila s slike obstaja tudi originalni račun. Cena je bila 40.000 din, Anton je ob prevzemu plačal 22.000 din, kasneje pa še tri obroke po 6.000 din. Velike cifre, zato sem se poigral s statistiko, ker hočem vsaj malo prikazati, koliko bi tak avto koštal danes. Leta 1939 je povprečna dnevna mezda znašala 25.15 din na dan. Se pravi, da bi delavec, ki bi celo plačo, šest dni na teden (nedelja je bil gospodov dan) dajal samo za avto, le tega izplačal v približno 1.586 dneh oziroma v približno petih letih.
Danes bi s povprečno dnevno plačo približno 40 EUR (upoštevajoč podatek, da povprečna mesečna plača znaša nekje 1035 EUR), preračunano po istem kopitu, lahko kupil avtomobil za približno 63.000 EUR. Ta izračun seveda ni popolnoma primerljiv z današnjimi časi, ker so kupna moč, ponudba ter potrebe ljudi čisto drugačne kot takrat.
V oči mi je padel zapis na računu “Potrjujem zahvalno prejem Vašega cenjenega naročila …”, kar govori o zelo spoštljivem odnosu prodajalca do kupca, kar danes kar malo pogrešamo.
Slovarček:
- ganc, (ganz neu): popolnoma novo
- cifra: številka
- koštati: stati
- mezda: plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca
Viri:
- Zvone in Joži Mele iz Cerknice
Kraj: Cerknica
Datum: 1939
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: fotografija
