1926 Begunje – Marijina družba

Ustanovitelj prve Marijine družbe je bil jezuitski pater Janez Leunis, profesor latinščine na jezuitskem kolegiju v Rimu leta 1563. Sprva so bili člani Marijinih družb le dijaki jezuitskih kolegijev po Evropi, kasneje tudi v Ameriki in Aziji, kjer so imeli jezuiti svoje šole. Informacije o Marijinih družbah so prišle tudi do papeža. Tako je leta 1584 papež Gregor XIII. z bulo “Vsemogočnega Boga” cerkveno ustanovil in potrdil kongregacijo Marijinega oznanjenja. Že leta 1587 so članstvo razširili tudi na laike, še vedno pa je bilo članstvo “rezervirano” le za moške. Šele 1751 je papež Benedikt XIV. dovolil ustanavljati Marijine družbe tudi za dekleta in žene. Kmalu so postale dekliške in ženske Marijine družbe številčnejše od moških. Število Marijinih družb se je še povečalo, ko je Sveti sedež v prvi polovici 19. stol. omogočil ustanavljanje Marijinih družb po vseh župnijah in ne le tam, kjer so župnijo upravljali jezuiti.

Prva Marijina družba na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1605 pri jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Vanjo je vstopilo 12 mladeničev. V Družbo preblažene Device Marije v nebo vzete v Ljubljani so kasneje vstopali novi člani različnih stanov. Postala je preštevilna, zato so ustanovili nove družbe v Ljubljani pa tudi v Celovcu, Gorici, Trstu in nazadnje v Mariboru.

Cesar Jožef II. je koncem 18. stoletja z jožefinskimi reformami razpustil nekatere cerkvene redove, med njimi tudi jezuite. Zaradi tega so Marijine družbe prenehale delovati. Ponovno so na Slovenskem zaživele šele v drugi polovici 19. stoletja. Nunski katehet Jožef Kerčon je ustanovil leta 1858 Marijino družbo pri redovnicah v Škofji Loki. Počasi so spet ustanavljali Marijine družbe po vsej Sloveniji, tokrat so bile številčnejše ženske Marijine družbe. V Planini pri Rakeku je bila že leta 1894 ustanovljena dekliška Marijina družba in ustanavljanje Marijinih družb različnih stanov se je hitro širilo tudi po manjših župnijah. Zasluge za hitro širjenje Marijinih družb na začetku 20. stoletja ima tudi Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof od 1898 do 1930, ki je bil sam velik Marijin častilec.

Da bi po I. svetovni vojni spet okrepili vrste mladeniških odsekov Marijine družbe, so začeli v 30-ih letih 20. stol. ustanavljati Marijine vrtce. Člani Marijinih vrtcev so bili šolarji, članstvo naj bi bila priprava na sprejem v Marijino družbo po končani šoli.

Zunanji znak članstva v Marijini družbi je bila družbena svetinja. Svetinje so bile v začetku ovalne oblike, kasneje pa so bile bolj podolgovate in na koncih zašiljene. Svetinje dekliških in deških – fantovskih Marijinih družb ter Marijinega vrtca so imele na sprednji strani reliefno podobo Brezmadežne, na zadnji strani pa različno: Marijin monogram, Srce Jezusovo in Srce Marijino, včasih pa podobi sv. Alojzija ali sv. Neže. Svetinje dekliških Marijinih družb so bile pritrjene na modrem svilenem traku. Svetinje Marijine družbe za žene so imele na sprednji strani relief Pieta, na zadnji strani podobo sv. Ane in so bile pritrjene na temnordečem svilenem traku. Svetinje deških in moških Marijinih družb so bile pritrjene na modrem traku, zavezanem v pentljo. Pentljo s svetinjico so pritrdili z varnostno zaponko v prsni žepek pri obleki. Mnogi vojaki v I. svetovni vojni so imeli všito tako svetinjico v uniformo.

Marijine Družbe so imele tudi svoje prapore. Vidimo ga tudi na sliki levo zgoraj, na traku je zapisana letnica 1904, ki označuje leto slovesne posvetitve družbene zastave.

Predsodki nekaterih ljudi, ki so v Marijinih družbah videli le “društva za stare device”, kjer so samo molili, so daleč od resnice. Delovanje Marijinih družb se ni omejevalo zgolj na versko področje, pač pa so s svojim delovanjem močno posegale tudi na kulturno, socialno in izobraževalno področje. V Begunjah so ustanovili celo Tamburaški orkester Marijine družbe (slika v Muzeju novejše zgodovine).

Statistika dekanije Cerknica o članstvu v Marijini družbi za leto 1933 pove, da je bilo v dekaniji 14 družb z 923 člani in 1354 otroki v Marijinem vrtcu. V Begunjah je bilo 72 članic dekliške Marijine družbe, 42 članov fantovske Marijine družbe in 98 otrok v Marijinem vrtcu.

Med II. svetovno vojno je število Marijinih družb zelo upadlo zlasti na ozemljih, ki so jih zasedli Nemci, ki so izgnali večino slovenskih duhovnikov. “Bogoljub”, glasilo Marijine družbe, je prenehal izhajati leta 1944. V Sloveniji po vojni nova oblast Cerkvi ni bila naklonjena, še manj pa je dovoljevala javno delovanje v verskih organizacijah. Tako so Marijine družbe zamrle, izjema je Marijina kongregacija duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani, ki deluje še danes.

V Begunjah so bile mladenke zadnjič sprejete v Marijino družbo spomladi 1946. Slovesen sprejem, ki je bil v cerkvi, je opravil župnik Franc Hiti. Po sprejemu pa mlade članice Marijine družbe niso imele nobenega srečanja več, ne v cerkvi ne zunaj nje.

Vse podatke o nastanku, delovanju Marijine družbe in njenem propadu v Sloveniji sem našla in povzela iz knjige Draga Zalarja: Marijine družbe na Slovenskem.

1. Matej Ježek, župnik

8. Mima Turšič- od Šimčov’ga Antona s Kožljeka

9. Rezka Kranjc – Jožljeva iz Dobca, ki je živela pri teti Heleni Rupar v Bezuljaku

12. Antonija Žnidaršič – Mežnarjeva iz Bezuljaka

15. Antonija Debevec

16. Ančka Debevec (por. Kavčič – Rakiška mama)

18. Ana Petrič – Bebrava iz Selščka – kasneje babica v Cerknici

19. Amalija Malka Brancelj – Podraževa iz Bezuljaka (por. Škrlj – Grmkova mama iz Nov’ga Jorka)

27. Anica Vidmar – Matejncava iz Begunj

28. Pepca Turšič – Dolnja Kotava iz Bezuljaka (por. Mramor – Erjavčkava mama iz Begunj)

29. Marija Korošec – Sernevčkava iz Bezuljaka, (por. v Dolenji vasi)

30. Ana Korošec – Sernevčkava, (por. Korošec na domu)

31. Fani Petrič iz Rigla

32. Ivanka Turšič – Dolnja Kotava iz Bezuljaka (por. Debevec – Krajnča mama iz Begunj)

33. Angela Popek – Šmitava ( por. Popek – Rubča mama iz Nov’ga Jorka)

34. Pepa Turk – Turkava iz Bezuljaka

36. Micka Obreza -Lukava- nekoč prva hiša levo, ko prideš iz Cerknice v Begunje

37. Julka Tavželj, Tavžljeva iz Dobca (por. Popek, Šuštarjeva mama iz Bezuljaka)

38. Jerica Kranjc – Krajnča iz Dobca

40. Marija Švigelj – Žnidarjeva Mera iz Bezuljaka

42. Francka Meden – Klemenova iz Bezuljaka

44. Marija Žnidaršič – Ancna Micka iz Bezuljaka

45. Ana Vidmar – Vidmarjeva iz Dobca, (por. Katern na domu)

53. Jožefa Furlan – Kavčeva Pepa iz Bezuljaka

59. Marija Meden – Medenava Micka s Kožljeka

60. Marija Turšič – Tomažičeva iz Begunj

64. Zofija Rožanc – Kovačeva, Brezje, (por. Stražiščar pri Mihcavih v Begunjah)

65. Ana Bečaj – Čopetava iz Begunj, (por. Opeka  pri Jernejevih v Selščku)

67. Micka Debevec – Janezova iz Begunj,

69. Ana Debevec – Gornja Kotava iz Bezuljaka, ( por. Žnidaršič, Ancna mama)

71. Antonija Žnidaršič – Ancna Tonca iz Bezuljaka

74. Jera Ježek – farovška kuharica

76. Jožefa Bečaj – Čopetava iz Begunj

79. Ana Debevec – Janezava Ančka iz Begunj, (por. Cimperman pri Anžku v Topolu)

Prva vrsta: