Ko je Jože Sterle s Škrilj od marca leta 1959 naprej dolgih 21 mesecev služil vojaški rok, je precejšen del tega preživel ob tromeji Jugoslavije, Bolgarije in Romunije. Njegova “baza” je bila v Zaječarju, njegova dolžnost pa delo osebnega šoferja podpolkovnika Milorada V. iz Valjeva, ki ga je po obširnem teritoriju med Knjaževcem, Zaječarjem in Negotinom prevažal v ameriškem jeepu.
Nekoč v zimskem času je naneslo, da bi Jožeta neki profesionalec lahko fotografiral na službenem mestu. A od nadrejenega je dobil povelje oziroma dovoljenje: “Lahko se slikaš s kamionom – ampak da se ne bil slučajno slikal z jeepom!! Bova šla oba v zatvor!… Vojna tajna! ”
V takih okoliščinah je nastala danes objavljena fotografija vojaka Jožefa Sterleta, Mlakarjevega iz Dan, točneje s Škrilj, ki sedi na haubi Tamovega vojaškega tovornjaka.
Avtomobil, na katerega je splezal mladi športnik iz Loške doline, je prišel iz Mariborske tovarne TAM, o čemer priča oznaka na pokrovu motorja. TAM je bil največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v nekdanji Jugoslaviji. Do leta 1986 so proizvedli 200 tisoč vozil; takrat je bilo tam zaposlenih 8175 ljudi. Podjetje se je ponašalo z izjemnimi tehničnimi strokovnjaki in inovatorji, ki so izdelali številne prototipe vozil in pripomogli k tehničnim izboljšavam ter bili tesno povezani z nemško avtomobilsko industrijo.
Mladenič, ki strumno sedi na tovornjaku, je v z ovčjo kožuhovino podloženi šoferski bundi in zimskih vojaških čevljih dobro zavarovan pred mrazom. V ozadju slike se na levi vidi del značilne balkanske štirikapne hiše, lesen plot ob njej in mogočno drevo v ozadju, cesta pa je videti dovolj splužena, da se težkemu vozilu ni bilo treba bati težav. Registrska tablica kamiona se dobro vidi, jeep, ki ga je vozil Jože in je moral biti nekje v bližini, pa ostaja še naprej vojaška skrivnost.
Toda spomini na tiste kraje in čase so še živi: “Granični tehnički vod je imel tri tovornjake, dva jeepa in rešilni avto, deloval pa je na terenu, ki je obsegal 32 obmejnih postojank, in sicer 29 na meji z Bolgarijo in tri okoli meje z Romunijo pri Negotinu: Radujevac, Prahovo in še eno. Oficirji z obeh strani so imeli vsak mesec srečanja – vsak drugi mesec smo šli mi čez mejo, naslednjič pa njihovi k nam. Najprej so imeli tiste svoje pogovore ali pogajanja, potem pa pojedino … Takrat je bil najpomembnejši jugoslovanski časopis beograjska Borba, Bolgari pa so kot nekaj ustreznega imeli Rabotničko delo. Očitno so vsi brali oba časopisa ali vsaj vedeli zanju, pa so se ob srečanjih potem zezali: Jugoslovani so Bolgarom govorili, da je njihov časopis pod ruskim vplivom, oni pa so odgovarjali: ‘Vaš je pa amerikanski!’…”
Podpolkovnik V. Milorad je bil izkušen vojak, ki se je pretolkel skozi drugo svetovno vojno, pa je včasih poučil svoje fante: “Če se znajdeš v vojni, kot je bila zadnja, se najbolj boj Italijanov – ti so zelo dobri z minometalci, zelo natančni. Boj pa se tudi Bolgara – ko ti najbolj lepo govori, te bo z nožem v hrbet!”…
Jožetu, svojemu šoferju, pa je nekoč rekel: “Lahko vam, Slovencem, ko ste razviti!” Jože pa je odgovoril: “Kako smo razviti, če še elektrike nimamo!” Na Škrilje so namreč elektriko res dobili šele leta 1960. Tam je bilo takrat zelo malo ljudi in nobenega, ki bi si upal kaj pognati za dobrobit vasi … Ob takem Jožetovem odgovoru je podpolkovnik zgrožen vrgel z glave svojo kapo in vzkliknil: “Od kod pa si potem, če še elektrike nimate?!” … “Pa tam iz nekih hribov …,” se je nasmejal Jože, ki se spominja naprej:
“Včasih sva šla malo od karavle do karavle po vasicah, tam je imel svoje ljudi … kakšenkrat je celo naročil odojka …” Jožeta je pa zanimalo, kako je s temi ljudmi po vaseh, pa mu je podpolkovnik odgovoril, da ima povsod koga, ki pazi na špijonažo in drugo sumljivo dogajanje, pa da mu vaščani več povedo, kot uradne za to zadolžene službe …
Takrat so bili odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo po informbirojevskih dogodkih še vedno zelo napeti. Še dve leti prej je prihajalo do streljanja na meji in dogajalo se je, da se je vojak z mirnodobnega služenja obvezne dolžnosti vrnil domov v krsti.”
… Ko pa je Jože odslužil svoje in bil že ves pripravljen, da vsak hip odpotuje v civilno življenje, je prišel ukaz, da morajo vse šoferje do nadaljnjega zadržati – in tako je po sili razmer ostal v JLA še en mesec. Ob prihodu domov in prijavi na občini pa mu je uradnik Mlakar povedal, da bi imel pravico služiti za eno leto skrajšan vojaški rok, ker je bil edini odrasli moški v družini – a tega ni vedel in mu žal tudi nihče ni povedal pravi čas …
Slovarček:
- granično tehnički vod: obmejna tehnična enota
- james: ameriški vojaški avto v II. sv. vojni
- jeep: ameriški vojaški avto v II. sv. vojni
- hauba: pokrov avtomobilskega motorja
- zatvor: zapor
- zezati: dražiti, zafrkavati
- špijonaža – vohunstvo
Viri:
- Jožef Sterle, Dane, marec, april 2023, ustno
- Vzajemnost, januar 2921
Kraj: Zaječar
Datum: 1959
Avtor: ni znan
Zbirka: Jožef Sterle
Skenirano: 8. 3. 2023
Oblika: fotografija