Železniška postaja Rakek je avgusta 1923 dobila novo elektromehansko signalnovarnostno napravo. Za ta namen so na postaji zgraditi štelverke za kretnike, ki so prestavljali kretnice in signale. Tema prispevka je štelverk III, ki se je nahajal v kilometru 484.489, tik ob cestnem prehodu preko tirov.
Štelverki oz. po slovensko postavljalnice, pa tudi kretniške postojanke, so se gradile po tipskih načrtih. Vsaka postavljalnica je imela kletni prostor, ki je bil namenjen vertikalnim kolesom za žicevode. V pritličnem prostoru je bilo stopnišče, stranišče ter manjši prostor za hrambo svetilk, loparjev ipd. V prvem nadstropju je bilo delovno mesto kretnika, ki je z ročnimi vzvodi prestavljal kretnice in signale.
V Sloveniji so se z razvojem železnic gradili različni tipi štelverkov, ki so bili odvisni od železniške uprave, pod katero je železniška proga spadala. Postaja Rakek je imela skozi zgodovino tri štelverke: nad Dovcami, na sredini postaje in še na koncu postaje ob cestnem prehodu.
Štelverki so bili z električnimi žicami povezani s komandnim blokom signalnovarnostne naprave v postajnem prometnem uradu. Prometnik je s komandnim blokom štelverkom pošiljal ukaze, na kakšen način morajo kretniki zavarovati vlakovno pot pri uvozu in izvozu s postaje.
Štelverk torej ni bil ne čuvajnica, ne objekt za bivanje, ampak le stavba, iz katere so kretniki, na podlagi ukaza prometnika, centralno prestavljali kretnice, kretniške zapahe in signale.
Načrte za štelverk je izdelala Južna železnica po koncu 1. svetovne vojne. Spodnji del je bil zidan, zgornji pa lesen. Tabla z imenom postaje je bila na tisti strani, ki je gledala na progo.
Štelverk na Rakeku je imel tri nivoje. V klet so bili pod površjem (in pod tiri) speljani žicevodi preko koles, ki so žicevode obrnile za 90 stopinj navzgor v prvo nadstropje. V zidanem pritličju je bilo stranišče, stopnišče za prvo nadstropje ter skladišče za razno progovno opremo in premog, s katerim se je ogrevalo zgornji del štelverka.
Detajl z razglednice Rakeka, ki jo je posnel Vekoslav Kramarič v obdobju med obema svetovnima vojnama. Na sredini se nahaja štelverk III, kjer je pritlični del zidan, nadstropni pa lesen. Nadstropni del je imel veliko zastekljenih oken, da je kretnik lahko spremljal dogajanje med vožnjami vlakov v obe smeri.
Še en pogled na isti štelverk III nekaj desetletij kasneje, okoli leta 1956. Leseni nadstropni del je bil zamenjan z zidanim, namembnost štelverka pa je bila še vedno enaka. Avtor fotografije ni znan.V letih 1988/89 je bila postaja Rakek podvržena koreniti modernizaciji tirov, tirnih naprav in signalnovarnostnih naprav. Elektromehanske naprave so po 65 letih odšle v zgodovino, zamenjale pa so jih elektrorelejne signalnovarnostne naprave. Kretniki na postaji niso bili več potrebni, ker je prometnik lahko s pomočjo relejev sam prestavljal kretnice in signale iz prometnega urada. Tedaj sta nenadoma postala odveč tudi oba štelverka, sredinski je bil porušen kakšno desetletje prej. Preostala dva je železnica porušila nekaj let po osamosvojitvi Slovenije. Rakeku najbližji in ohranjeni štelverk se nahaja v Postojni.
Slovarček:
- štelverk: popačenka iz nemške besede Stellwerk, ki pomeni postavljalnico
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1923
Avtor: Vekoslav Kramarič in neznan avtor
Zbirka: Karel Rustja, Slovenski etnografski muzej
Skenirano: 21. 1. 2015, neznano (SEM)
Oblika: dokument, datoteka (SEM)