Na fotografiji traktor Ferguson F 35 s polovičnima gosenicama, na njem Ivan Strle iz Kozarišč, traktorist TOZD Gozdarstva Snežnik.
Mehanizacija izkoriščanja gozdov je postajala čedalje bolj pereča naloga gozdarstva. Mehanizacija eksploatacije gozdov na grobo zajema več delovnih faz, in sicer: 1. posek, 2. spravilo od panja do kamionske ceste in 3. prevoz po kamionski cesti.
Pa poglejmo spravilo od panja do kamionske ceste. V gozdarsko naprednih deželah so bili razširjeni traktorji dveh tipov, in sicer:
1. goseničarji: Caterpillerji, Fiat – 35, Motormulli itd. ter
2. kolesniki: Unimogi, Steyerji, Fergusoni in drugi.
Pri Gozdarstvu Postojna so imeli traktorja Unimog in Caterpiller. Poskušali so z njima spravljati les, vendar nismo bili zadovoljni zaradi nizkega učinka in sorazmerno drage delovne ure.
Padla je odločitev za traktorje tipa Ferguson. Fergusonov je bilo več vrst po velikosti in moči. Odločili so se za dva: Ferguson Fe-35, standardni tip in Fe-35, ozki tip.
Traktorje Ferguson, v večini primerov takšne, kot so dobili iz tovarne, ni bilo mogoče uspešno uporabljati pri izkoriščanju gozdov, ker so bili prelahki. V osnovi so bili to kmetijski stroji, ki so jih morali adaptirati za delo v gozdu, kar so izvedli z dodatno obtežitvijo zaradi varnosti pred prevračanjem. To so dosegli tako, da so vlili svinčene obroče za prednja in zadnja kolesa ter ploščo na prednjem delu traktorja. Tako je traktor postal težji za ok. 600 kg. Skupna teža obteženega traktorja je znašala okoli 2000 kg.
Kot priključek so izdelali prirejene traktorske sani za traktor Ferguson Fe-35, ozki ali normalni tip za spravilo prostorninskega in tankega okroglega lesa. Konstrukcija sani je bila pogojena s hidravličnim dvigalom traktorja. Kot prototip so jih izdelali po načrtih in navodilih v delavnicah Gozdnega gospodarstva Postojna. Sčasoma so te sani opustili.
Standardni gozdarski Ferguson -·F-35 je imel goseničaste verige na zadnjem kolesu, zoženi gozdarski Ferguson F-35 pa polovične goseničaste verige. Tu je lepo vidna polovična gosenična veriga.
Massey Ferguson Limited je eden izmed največjih proizvajalcev traktorjev in kmetijskih strojev na svetu. Trenutno je podjetje del korporacije AGCO. Med podjetji, ki so imela licenco za proizvodnjo kmetijskih strojev Massey Ferguson, je bila tudi Industrija mašina i traktora (IMT) iz Beograda. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 kot “Centralna livnica”. Leta 1949 so na isti lokaciji ustanovili še Metalski zavodi Aleksandar Ranković. Leta 1954 se skupno podjetje preimenuje v Industrija Traktora i mašina (ITM). Leta 1955 so dobili licenco za proizvodnjo traktorjev Ferguson in povečali kapaciteto tovarne na 4000 traktorjev na leto. Leta 1965 so tovarno preimenovali v “Industrija mašina i traktora (IMT)”. Leta 1988 je tovarna proizvedla rekordnih 42000 traktorjev in 35000 strojev. Podjetje je po razpadu Jugoslavije začelo stagnirati in zatem doživelo stečaj. Po letu 1991 je na traktorjih pisalo Made In Serbia.
IMT kot največji proizvajalec traktorjev je na osnovi proizvodnje traktorja IMT 533, iztekle licence Fergusona in izkušenj pri proizvodnji IMT 555, kot rezultat lastnega znanja in razvoja začel konec šestdesetih let z masovno proizvodnjo traktorjev IMT 558. Tudi GG Postojna je prešel na IMT 558 traktorje.
Za določena opravila pa so bili v uporabi tudi IMT 533 traktorji, predvsem za pogon žičnic 3BV – 450 za spravilo lesa iz določenih težko dostopnih predelov. Sestavni del 3BV – 450 je univerzalni tri-bobenski vitel kot priključek na traktorju, ki ga poganja.
V TOZD gojitveno lovišče Jelen Snežnik pa v namene košnje in spravila sena za divjad v zimskem času. Imeli so kabine iz cevi in platna.
Simbolična slika traktorja IMT 533.
Pri traktorju vodja vzdrževanja v TOZD Snežnik Lado Janežič in Anton Logar traktorist.
Traktorji IMT 558 so bili opremljeni s prednjo obtežitvijo, specialnimi verigami, Ingland vitlo in zadnjo naletno desko. Tovarna IMT je bila poznana tudi po tem, da je ob dobavi traktorjev dala izredno uporabna navodila za delo s traktorji (TRAKTOR IMT 558 – rukovanje i održavanje).
GG Postojna je bilo prvo gozdarstvo v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je že od leta 1960 sistematično uvajalo traktorje kolesnike za spravilo lesa. Postalo je poskusni center tovarne IMT iz Beograda za višinske predele Jugoslavije.
Timberjack – Razvoj pa se ni ustavil. Tako je v začetku sedemdesetih prišel nov kanadski zgibni traktor Timberjack. Prisostvoval sem pri njegovi promociji v Rakovem Škocjanu, ko je privlekel kar nekaj celih smrek. Prikaz je bil katastrofalen. Vlaka je bila prilagojena traktorju IMT 558 in vleki razrezane hlodovine. Timberjack pa je bil širši in močnejši, zaradi velike dolžine hlodovine je dobesedno kosil mlade smreke in drugo drevje. Epilog je bil, da je potrebno vsakemu stroju pripraviti ustrezne razmere za delo.
Timberjack je bil proizvajalec gozdarskih strojev kot so podiralniki dreves, forvarderji in skiderji. Podjetje Timberjack sta leta 1950 v Woodstocku v Ontariu ustanovila Wesley Maggill in Robert Simons, ki sta zasnovala traktor na štirikolesni pogon z vitlom na zadnji strani. Tradicionalna barva vseh izdelkov Timberjack je bila rdečkasto oranžna. Leta 1992 je bila barva spremenjena v zeleno s črno in rumeno obrobo.
Skider ali vlačilec hlodov je gozdarski stroj, ki se uporablja za vlečenje hlodov do zbirnega mesta, kjer se potem naložijo na tovornjak ali drugo transportno sredstvo. Skider lahko vleče hlode z vitlom ali pa s kleščami.
Forvarder ali gozdarski traktor je gozdarski stroj, ki pobere posekane hlode, jih naloži na zadnjo prikolico in jih odpelje na zbirno mesto. Majhni gozdarski traktorji imajo kapaciteto do 8 ton, srednji do 14 ton, večji pa do 20 ton.
Še malo statistike. Konec leta 1974 je imelo GG Postojna 43 traktorjev (Ferguson) IMT, 4 Timberjacke in 1 Zetorja.
Kamionov in kamionov s polprikolico (biling): OM 16 kom in ostalih 4 kom.
Nakladalno in razkladalnih naprav (dvigal) montiranih na kamionih: HIAB 14 kom in Jonsereds 6 kom.
Motornih žag: Stihl 1265 kom, Jonseredes 185 kom, Hoimelite 125 kom, Partner 6 kom, Husqvarna 20 kom in še nekaj posameznih tipov.
Nezanemarljiv pa je bil v tem obdobju prispevek še dveh segmentov pri spravilu lesa do kamionske ceste oziroma zbirnih mest. To so bili »furmani« s konjsko vprego in skupina bosanskih konjičkov s svojimi vodniki za prenos metrskih drv.
Na Notranjskem je bilo v navadi vlačenje z dvema konjema, ki ju vodi en človek. Vlačijo po tleh, ne da bi hlod dvignili na kakšno pripravo. Pri vlačenju uporabljajo le vlačnike (kvake, grebe), ki jih zabijejo v hlod. Uporaba živinske vprege je bila še vedno neogibna, bodisi zato, ker ni bilo na voljo prikladnih mehaniziranih spravilnih naprav, ali pa zato, ker je v določenih razmerah spravilo z živinsko vprego najbolj racionalno. Furmani s svojimi vpregami so bili predvsem s področja Loškega Potoka, kamor so konec tedna odhajali in zamenjali konje. Ob prihodu iz Leskove doline pa je bil obvezen postanek v takrat znameniti gostilni pri gradu Snežnik, s psevdonimom »Teksas«. Po pripovedovanju so maligani večkrat zapeljali kakega furmana. No, rešili so ga sotovariši, ki so ga dali na voz, obrnili konje v pravo smer in ti so ga varno pripeljali domov.
Majhni bosanski konjički pa so bili kot nalašč za prenos metrskih drv do zbirnih mest. V času mojega službovanja so bili tako konji kot njihovi vodniki nastanjeni v »Štalah« neposredno nad Leskovo dolino.
Za dobro delovanje traktorjev je potrebna tudi ustrezna podpora v vzdrževanju. GG Postojna je imel za to posebno usposobljeno službo GG TOZD Transport z lastnimi delavnicami. Imeli so dve manjši delavnici v Ilirski Bistrici in Starem trgu. Sam sem se leta 1969 zaposlil na GG Postojna TOZD Transport kot avtomehanik. Leta 1974, po končani srednji strojni šoli v Postojni, in ko se je uradno delavnica v Starem trgu priključila k TOZD Snežnik, pa sem odšel za vodjo vzdrževanja v Stari trg.
V tem obdobju je bila izredno dobro zagotovljena vsa varnostna oprema vseh zaposlenih, delavci na terenu, sekači in traktoristi pa so imeli zagotovljeno toplo malico na delovnih mestih, kamor so jim jo vsakodnevno pripeljali s kombijem.
Na visokem nivoju je bila tudi zagotovljena obveščenost delavcev. Izhajalo je glasilo »Gozdni gospodar« in »Interne informacije«. V republiškem merilu pa »Gozdarski vestnik«.
Slovarček:
- BILING: Priklopno enoosno vozilo za prevoz daljše hlodovine.
Viri:
- Ivan Strle
- Branko Plos
- Gozdni gospodar
- Interni informator
- Gozdarski vestnik (več številk)
- TRAKTOR IMT 558 – rukovanje i održavanje.
- Wikimedia commons
- Wikipedija
Kraj: Stari trg
Datum: 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Ivan Strle, Miloš Toni, Vladimira Janežič, Wikimedia
Skenirano: 21. 12. 2023, 10. 7. 2019, 13. 7. 2020, neznano
Oblika: fotografija, negativ 135, fotografija, datoteka