Na sliki je Ivan Ilešič na svojem delovnem mestu v Mostarju.
Ko se je upokojil, sta prišla z ženo živet na Rakek. Poleg rakovške železniške postaje je bila trgovina Tuš. V nasprotju z drugimi trgovinami so jo odprli že ob sedmih zjutraj. Ob sobotah, ko sem bila doma in bi zjutraj lahko spala, nisem mogla. Dnevno vstajanje ob petih je prišlo v kri. Tako sem tudi v trgovino odšla že takoj ob sedmih. Velikokrat sem srečala prijaznega gospoda, ki ga nisem poznala. Vedno sva se pozdravila. Nekoč pa me je pobaral, čigava sem. Povedala sem mu.
– Z vašim stricem sva bila skupaj v Mostarju.
– Potem ste Ileršičev. Vem. So mi povedali.
Ob naslednjih srečanjih sva izmenjala malo več besed kot le pozdrav. Še danes mi je žal, kolikor imam las na glavi, pa jih nimam malo, da ga nisem vprašala, kako je bilo v Mostarju. Prepričana sem, da bi mi z veseljem povedal.
Ko sem nekega dne prišla iz službe, mi je mama takoj, ko sem vstopila, rekla:
– Ivan Ileršičev je umrl.
– Joj, to mi je pa res žal.
– Saj ga nisi poznala.
– Kako da ne.
– Aja, pa si ga res.
Trije Rakovčani predvojne generacije so bili v šoli v Mostarju: Ivan Ileršič, moj stric Albin Milavec in Janez Steržaj. Kasneje pa še moj sošolec Igor Pirc. Prvi trije so že odšli. Upam, da so skupaj, kjer že so in se imajo lepo.
Jože Mrhar z Rakeka je po vojni prišel v Zadar s Prekomorsko brigado. Tam se je poročil. Žena je bila iz Biograda na moru. Imel je tri sinove. Nadko je bil nogometni (ali rokometni) vratar dvanajst let. Umrl je pri 42-ih letih. Drugi sin Marjan je bil golman pri NK Rakek, živi v Umagu. Hči Jelica, poročena Valčič, ima dva sinova: Joca in Tonija. Oba sta rokometaša hrvaške reprezentance. Jože Mrhar je imel še sina Joškota. O njem ne vemo nič. Jože starejši, borec prekomorske, je bil šofer na letališču v Zadru. Tja je vozil gorivo in pilote. Med slednjimi je bil tudi Ivan Ileršič, ki je tedaj živel in delal v Zadru.
Viri:
- Andrej Mekina
Kraj: Mostar
Datum: september 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Ileršič
Skenirano: 17. 5. 2022
Oblika: fotografija