Po drevescu na sliki, ki še ni olistano, je sklepati, da so se financarji Vardarske banovine, oddelka v Kumanovu, zbrali pred fotografom pozimi ali zgodaj spomladi leta 1938. Dobesedno pod njimi, saj nekateri sedijo na njih, so nabrekli zavoji posušenih listov tobaka. Šlo je za veliko količino zaseženega tobaka, kar je bil za ta oddelek tedaj gotovo velik uspeh. Kraljevina Jugoslavija je ves čas svojega obstoja vzdrževala monopol med drugim tudi nad tobakom, kar je pomenilo, da so ga pridelovalci lahko prodali le njej, seveda po ceni, ki jo je ona določila. Ta cena pa je bila mnogo nižja od one, ki jo je priznaval prosti trg. Razumljivo, da so makedonski pridelovalci tobaka stalno iskali poti za prodajo na črno, financarji pa se trudili, da to preprečijo. Zaseženi tobak je šel državi, ki ga je potem prodala kateri od tobačnih tovarn, prodajalce so pa še oglobili.
Ker je jasno, da imajo moralne nagrade le kratkotrajen in omejen učinek, so financarjem dajali za uspešno delo tudi denarne nagrade. Ali so jo kumanovski financarji tedaj dobili, ni znano. Za uspehe v letu 1931 v Dravski banovini pa je na primer med drugim dobil nagrado 300 dinarjev financar na oddelku v Ložu Ivan Dobrovoljc, 200 dinarjev pa Vladimir Pogačnik, financar na oddelku na Rakeku.
Posebej težavno delo so imeli financarji s prisilnimi izterjavami, takrat so jih imenovali eksekucije. Tako je Orožniška postaja Grahovo poročala Sreskemu načelstvu v Logatec o dogodku 17. februarja 1934. Tega dne je bila v Žerovnici dražba zarubljenih nepremičnin zaradi davčnih dolgov. Opravljala sta jo podpreglednik Martin Kralj (oče slovitih Cerkničanov Borisa in Marjana; umrl v Dachau) z oddelka finančne kontrole v Cerknici in Janez Kebe, občinski sluga v Cerknici. Asistenco je opravljala patrulja orožniške postaje v Grahovem, narednik Ferdo Velikanje in pripravnik Miloje Mirović. Najprej so uspešno izvedli dražbo dveh zarubljenih krav pri Matiji Šegi, nakar so šli do Janeza Debevca, ki pa je davčni dolg takoj plačal in dražbe ni bilo. Pred Debevčevo hišo se je znašla skupina moških, ki je potem, ko so izvršitelji šli naprej, stekla za kupci krav in jim med kričanjem grozila s pretepom. Orožnika sta jih z žvižgi iz piščalk umirila. Ugotovila sta njihovo identiteto in štiri prijavila v kaznovanje. V zvezi z dražbami je zanimivo omeniti prodajo dveh volov pri posestniku Francu Medenu iz Begunj pri Cerknici. Prodana sta bila za 1.200 din, vredna pa naj bi bila 8.000 din. Kot primer nevestnega dela financarjev je to dražbo navedel narodni poslanec za logaški okraj dr. Stane Rape, ko je vložil interpelacijo v Narodni skupščini v Beogradu.
Posebej pa je bilo nevarno delo ob državni meji. Tako so v noči z 22. na 23. junij 1924 italijanski obmejni stražarji napadli obmejno stražnico naše finančne kontrole v Planini pri Rakeku, jo izropali in pri tem hudo ranili pripravnika. Drugega julija 1924 so italijanski financarji na sedlu med Trauhom (1579 m) in Lajnarjem (1547 m) ubili dva financarja iz oddelka v Sorici. Nevarni so bili tudi tihotapci, kadar so bili zaloteni. Tako je 6. julija 1924 tihotapec Matevž Lederer na vrhu Golice zabodel finančnega stražnika Alojza Brinška, ki je na kraju umrl, storilec pa je pobegnil v Avstrijo. Porotno sodišče v Celovcu ga je tri mesece kasneje obsodilo na tri leta ječe. Leta 1927 so s prispevki stanovskih tovarišev iz vse države postavili Alojzu Brinšku na kraju zločina veličasten spomenik, ki stoji še danes.
Drugi z leve je Franc Mazi z Velikih Blok.
Dva Franca sta zapisala podatke, oče z navadnim svinčnikom, sin pa že z modernejšim.
Viri:
- Čelik, P.: Naši financarji (1918 – 1946). Modrijan Založba, d. o. o., Ljubljana, 2012
- Čelik, P.: Slovenski stražniki 1918 – 1941, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002
Zapisal: Franc Mazi ml.
Kraj: Kumanovo
Datum: 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Mazi
Skenirano: 31. 3. 2016
Oblika: fotografija
