1928 Viševek – Cesto delajo

Delo je potekalo ročno in zato počasi. Izvajalec del je bil Miha Janežič iz Nadleska s svojimi možmi. Na sliki so sami moški, majhni in veliki, in skoraj vsi imajo klobuke ali kape, razen tistega, ki je sedel na rob gradbišča in onega, ki razkoračen sedi na velikem kamnu in ga s kladivom in svedrom najbrž skuša razklati. Imen oseb na sliki ne poznamo, so pa verjetno domačini iz Loške doline. Ker je gradbišče sredi vasi, najbrž kamna niso razbijali z razstrelivom ali pa so ga vsaj zelo previdno – z globoko izvrtanimi luknjami, majhnimi količinami razstreliva in povrh na debelo nametanim smrečjem, ki naj bi zadušilo eksplozijo oziroma preprečilo letenje materiala naokoli … Nekateri imajo v rokah lopate, drugi – samo za slikanje k sebi prislonjene – krampe, eden pa ga je zavihtel visoko v zrak; naj se vidi, kako dobro obvlada orodje.Spredaj je nekaj okroglih kosov lesa in eden je videti zlomljen. So te debele kole in rante uporabljali, ko so na kontropiezo ruvali ven velike kamne, da bi zravnali traso?

Za skupino delavcev pred Pirčo hišo sta vseeno prišli špiegat tudi dve ženski v svetlih rutah – tudi onidve bi bili radi na sliki. Ceste čez vas se ne gradi kar vsako leto, to je pomemben dogodek in lepo je, če sta lahko poleg, na sliki seveda, dela pa najbrž na cesti ne bi dobili. Še prej je morda prav ena od njiju odprla okno v hiši, da se vidijo lepe lončnice na njem. Pri tedanjih hišah so lahko imeli ljudje rože le redko na zunanji strani, večinoma so bile znotraj, okna pa so se odpirala navzven, čeprav v tem primeru ni videti tako – torej so morali rože najbrž najprej umakniti, da so okno lahko odprli in jih postaviti potem nazaj na polico.

*

Zanimivo pa je tole: še malo prej nisem vedela kako je bilo z markovškimi novimi in starimi mostovi tiste čase, zdaj pa je že bolj jasno.

Že pred gradnjo te ceste je v Viševku stal star kamnit most, na katerem sta Franc Ravšelj, Martinov stric iz Markovca in Andrej Ravšelj iz Viševka natančno oštevilčila vsak kamen. Potem so ga razdrli in prepeljali v Skadulco ter tam ponovno postavili. Še do pred nekaj let je bil most enak kot takrat, sedaj pa je obnovljen.

V Viševku so takrat postavili nov most, leta 1929 pa je bil zgrajen tudi novi most pri Belem malnu, ki ima zidane konopiete in so ga delali italijanski zidarji, le malo stran pa še mostič pri Martinovi hiši. Torej je z novimi mostovi v Markovcu takole: prvi je tisti, ki je vzporeden staremu belmalenskemu in drugi tisti pri Martinovih, oni – tretji – v Skadulci pa je bil in hkrati ni bil nov – ker so ga prenesli tja iz Viševka! Za stari belmalenski most pa velja, da je še kako leto starejši kot oni pri Renkočih, oba pa so gradili napolenadri, zato sta tudi videti tako podobna …

Dva delavca imata na lopatah šuoder, kakor da sta ga ravnokar zajela – z njim zasipajo luknje in ravnajo cestišče. Šuoder je narejen ročno in pri težaškem delu se jim je gotovo kolcalo po drobilnici, če so sploh vedeli zanjo.

Kaj pa s tistim trakom počne mladenič v svetli srajci in dolgih hlačah onemu, ki sedi na kamnu? In kaj ima v rokah fant v kapi na levi strani? Najbrž ne bomo nikoli izvedeli.

Dobro so se obuli in oblekli: škornje z buotame ali debele čižme,  suknjiče pa so odložili, saj je pri delu kmalu postalo vroče.