Sliko Franza Schumeierja mi je podarila gospa Helena Lovrenčak. Bil je avstrijski socialdemokrat. Negovi nazori in zavzemanje za pravice delavcev pa ga vlečejo precej v levo.
Franz Schuhmeier se je rodil 11. oktobra 1864 na Dunaju. Oče je bil izdelovalec trakov in vedno bezposeln zaradi svojega alkoholizma. Franz mu je moral že pri rosnih šestih letih pomagati pri težkih delih s konjsko vprego. To in nesreča pri delu, ki je doletela njegovega trinajstletnega brata, sta bila glavna razloga, da se je boril proti otroškemu delu, ki je bilo na Dunaju zalo razširjeno. Bil je dober učenec in je zato dobil brezplačno mesto v semenišču v St. Pöltnu. Te priložnosti ni mogel izkoristiti, ker si družina ni mogla privoščiti niti nakupa primernih oblačil za Franza. Leta 1877 se je začel učiti za goniča. To je moral opustiti zaradi poškodbe očesa. Zaposlil se je v tovarni barvnega papirja in prišel v stik s socialdemokrati. Od leta 1884 so v avstrijski polovici habsburške monarhije delavska izobraževalna društva obstajala le pod prikritimi imeni. Zato je Schuhmeier leta 1886 ustanovil ilegalno delavsko izobraževalno zruštvo pod krinko kadilskega kluba Apolo. Zato je večkrat pristal v ječi. Ustanovnega kongresa socialdemokratske delavske stranke v Hainfeldu se ni mogel udeležiti, ker je bil zaprt. Na tem kongresu so se delavska izobraževalna društva združila v Socialdemokratsko delavsko stranko – SDSP (danes Socialdemokratska stranka Avstrije). Po vrnitvi iz zapora ni imel več zaposlitve in se je pridružil glasilu SDAP – Delavski časopis. Leta 1892 je izdal pamflet V enajsti uri, v katerem med drugim piše: »Socializma ni mogoče ustaviti, ura bo in mora odbiti! … Z dvanajstim udarcem morajo delavci imeti to moč in imeti to znanje, da bi lahko prevzeli nadzor … Naša naloga je, da ljudi razsvetlimo v vseh stvareh!« Sprva je pripadal radikalni smeri. Kasneje se je vse bolj zavzemal za reformistična stališča. Pripadal je nemškonacionalističnemu, demokratičnemu in protihabsburškemu delu socialnih demokratov. Nekaj časa je bil sekretar stranke. Leta 1900 je bil izvoljen v dunajski mestni svet. Je avtor prvega občinskega programa Socialnih demokratov. Zahteval je gradnjo stanovanjskih stavb, javnih kopališč in razširitev socialnih storitev. S kolegi je zgradil prvo izobraževalno središče za odrasle. Bil je eden od prvih dveh socialdemokratskih poslancev državnega zbora in leta 1910 poslanec spodnjeavstrijskega deželnega parlamenta. Pozival je k uličnim demonstracijam in polemiziral z judovskimi kolegi, a se hkrati boril proti antisemitizmu. Slovel je po svoji bistroumnosti, zgovornosti, ki je temeljila na domačem dunajskem tonu, žilavosti v dajanju in sprejemanju in zato postal najbolj osovražen socialdemokrat na Dunaju. Ko se je 11. februarja 1913 vračal z volilnega shoda, ga je duševno zmeden brat ustanovitelja krščanskega delavskega gibanja Paul Kunschak ustrelil. Pogreba se je udeležilo skoraj pol milijona ljudi. Atentator je bil obsojen na smrt. Ker je Schuhmeier nasprotoval smrtni kazni, je njegova žena poslala prošnjo za pomilostitev. Bila je uslišana. Morilcu so spremenili kazen v dvajset let zapora. Ko je bila 20. novembra 1918 razglašena splošna amnestija, je tudi Paul Kunschak prišel na svobodo.
Viri:
Kraj: Avstro-Ogrska
Datum: okoli 1900
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 1. 2024
Oblika: fotografija