V mojih cajtih smo na srednji šoli imeli še počitniško prakso. Praksa je bila obvezna in brez milosti, če je nisi opravil s pozitivno oceno, ali če te je ujel šolski inšpektor na delovnem mestu brez dnevnika. V takem primeru si bil obsojen na ponavljanje letnika, ne glede kakšen uspeh si imel v spričevalu. Edino opravičilo za izostanek ali ne opravljeno prakso je bilo od zdravnika, a tudi v takem primeru si bil dolžan prakso potem opraviti med šolskim letom v šolskih delavnicah.
To, da bi zaradi počitniške prakse kdo ponavljal, se skoraj, da ni zgodilo, ker smo takrat šolo jemali za nianso bolj resno, kot se to dogaja sedaj. Istočasno pa si si s prakso v bodoči firmi že zastavil temelje zaposlitve.
“Moja” Kovinoplastika Lož je svoje štipendiste za čas opravljanja počitniške prakse za tisti mesec nagradila z dvojno štipendijo in si tudi na tak način v nas pridobila občutek pripadnosti. Ja, tudi to je bil socializem.
Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar.
Kraj: Lož
Datum: 1966
Avtor: neznan
Zbirka: Miloš Toni
Skenirano: —
Oblika: datoteka